Na podlagi tretjega odstavka 32. člena zakona o varstvu pred utopitvami (Uradni list RS, št. 44/00), izdaja minister za zdravje

Ta pravilnik določa minimalne higienske zahteve (v nadaljnjem besedilu: higienske zahteve), ki jih morajo izpolnjevati kopalne vode, način njihovega ugotavljanja in spremljanja ter pogoje za zagotavljanje higienskih zahtev za kopalne vode.

Zaradi varovanja zdravja uporabnikov kopališč morajo kopalne vode ustrezati zahtevam tega pravilnika.

Za zagotavljanje higienskih zahtev je odgovoren upravljavec kopališča.

Pravilnik se ne uporablja za kopalno vodo v bazenih, ki jih uporablja izključno lastnik ali člani njegove družine.

Higienske zahteve za kopalno vodo so določene s fizikalnimi, kemijskimi in mikrobiološkimi parametri iz priloge 1 oziroma priloge 2 tega pravilnika.

Vzorec kopalne vode je higiensko ustrezen, če vrednost posameznega preiskanega parametra ustreza higienskim zahtevam iz priloge 1 oziroma priloge 2 tega pravilnika.

Vzorec kopalne vode je higiensko neustrezen, če vrednost posameznega preiskanega parametra ne ustreza higienskim zahtevam iz priloge 1 oziroma priloge 2. Če vzorec ne ustreza zahtevam tega pravilnika mora oceno o primernosti kopalne vode za kopanje (v nadaljnjem besedilu: ocena kopalne vode) podati zdravnik, specialist higiene.

Kopalna voda v bazenskih kopališčih je voda v bazenih.

Polnilna voda je voda, ki se uporablja za prvo polnjenje in dopolnjevanje bazena. Za polnilno vodo veljajo enake zahteve kot za pitno vodo, razen glede naravne vsebnosti mineralnih soli.

Čista voda je voda, ki po pripravi priteka v bazen.

Upravljavec bazenskega kopališča mora imeti kopališkega vzdrževalca, ki je zadolžen za vzdrževanje bazenskega kopališča, higienske ustreznosti kopalne vode in nemoteno delovanje naprav za pripravo vode. Kopališki vzdrževalec mora imeti najmanj srednjo strokovno izobrazbo.

Bazensko kopališče se loči na čisti del in nečisti del. Čisti del obsega zlasti bazen z bazensko ploščadjo. Bazenska ploščad mora biti urejena tako, da voda s teh površin ne more odtekati v bazen ali v obtočni sistem.

Pred vstopom na bazensko ploščad si morajo obiskovalci obvezno oprhati telo in razkužiti noge. Uporabo kopalne garderobe, kape in obuval določi upravljavec bazenskega kopališča s kopališkim redom. Otroci do tretjega leta starosti morajo obvezno uporabljati kopalke ali kopalne pleničke.

Materiali in snovi, ki prihajajo v stik s kopalno, čisto in polnilno vodo, ne smejo vplivati na fizikalne, kemijske ali mikrobiološke lastnosti vode.

Vsa oprema bazena in bazenske ploščadi mora biti izdelana iz materialov, ki so odporni na korozijske vplive vode in zraka.

Prepovedana je uporaba talnih oblog iz vseh vrst tekstilnih materialov v čistem delu kopališča.

Pri pripravi kopalne vode je potrebno opraviti najmanj dezinfekcijo z rezidualnim učinkom in korekcijo pH vrednosti. Dodana sredstva se morajo enakomerno porazdeliti s pretokom v bazenu, tako da povsod v bazenu kopalna voda ustreza higienskim zahtevam.

Ne glede na prejšnji odstavek mora upravljalec bazenskega kopališča za postopke priprave kopalne vode, ki ima zaradi specifične sestave vode medicinske indikacije uporabe, pridobiti dovoljenje ministra, pristojnega za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister). Minister izda dovoljenje na podlagi strokovnega mnenja Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IVZ) oziroma območnega zavoda za zdravstveno varstvo.

Pri pripravi kopalne vode upravljavec bazenskega kopališča lahko uporablja standard SIST DIN 19643 – 1 do 5 ali drug enakovreden standard.

Vsak bazen mora biti opremljen z napravami za kontinuirano merjenje temperature, prostega klora, redoks potenciala in pH vrednosti kopalne vode in z avtomatskimi dozirnimi napravami za korekcijo vrednosti parametrov.

Upravljavec bazenskega kopališča mora zagotoviti zapisovanje vseh parametrov iz prejšnjega odstavka v evidenco obratovanja bazenskega kopališča iz 14. člena tega pravilnika.

Meritve se morajo opraviti približno v sredini daljše stranice pravokotnih bazenov ali na podobnem odgovarjajočem mestu v bazenih nepravilnih oblik.

Vrednosti parametrov iz prvega odstavka tega člena je treba enkrat dnevno izmeriti ročno ter jih vpisovati v evidenco obratovanja bazenskega kopališča iz 14. člena tega pravilnika.

Upravljavec bazenskega kopališča mora najmanj enkrat letno zagotoviti umerjanje (preverjanje delovanja) merilcev za ročno merjenje parametrov in o tem voditi dokumentacijo.

Upravljavec bazenskega kopališča mora imeti izdelan in dokumentiran režim dodajanja polnilne vode, posebej za vsak bazen. Dnevno je treba nadomestiti, računano na uporabnika, najmanj 30 litrov kopalne vode s polnilno vodo, kar se preverja z merilcem količine dodane vode.

Upravljavec bazenskega kopališča mora skupno količino dodane polnilne vode vpisovati v evidenco obratovanja bazenskega kopališča iz 14. člena tega pravilnika.

Za nadziranje kroženja kopalne vode mora biti nameščen merilec pretoka vode skozi bazen. Upravljavec bazenskega kopališča mora delovanje črpalk za meritve pretoka skozi bazen vpisovati v evidenco obratovanja bazenskega kopališča iz 14. člena tega pravilnika.

Za bazenska kopališča se lahko oblikujejo smernice dobre higienske prakse za kopalno vodo. Smernice dobre higienske prakse za kopalno vodo pripravi interesno združenje kopališč ali drugi zainteresirani po posvetu z Zdravstvenim inšpektoratom Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zdravstveni inšpektorat). Smernice odobri ministrstvo, pristojno za zdravje.

Pri bazenih, ki obratujejo celo leto, je treba najmanj vsakih 6 mesecev celotni obtočni sistem, vključno z bazeni, popolnoma izprazniti, izprati, napolniti in hiperklorirati za 2 uri. Enak postopek je treba izvesti pri bazenih, ki obratujejo sezonsko, pred začetkom obratovanja.

Filter je potrebno, ne glede na čas obratovanja, spirati najmanj enkrat tedensko.

O izvedenih postopkih iz prvega in drugega odstavka tega člena mora upravljavec izdelati zapis, ki je sestavni del evidence obratovanja bazenskega kopališča iz 14. člena tega pravilnika.

Upravljavec bazenskega kopališča mora imeti izdelan načrt čiščenja kopališča, ki mora vsebovati najmanj naslednje podatke: kaj čistiti, kako čistiti, s čim čistiti, kdaj čistiti in kdo čisti.

Kopališče je treba čistiti dnevno. Za čiščenje čistega dela kopališča je obvezna uporaba mehaničnih in kemičnih sredstev ter po potrebi dezinfekcijskih sredstev.

Dno bazenov je treba čistiti dnevno, stene bazenov in prelivne žlebov pa najmanj enkrat tedensko.

Čiščenje čistih in nečistih delov kopališča se opravlja po končanem obratovalnem času ter po potrebi med obratovalnim časom.

Upravljavec bazenskega kopališča mora zagotoviti vodenje dnevnega evidenčnega lista čiščenja, iz katerega je razvidno kaj, kdaj in kdo je opravil čiščenje.

Upravljavec bazenskega kopališča mora zagotoviti nadzor izvajanja načrta čiščenja.

Načrt in dnevni evidenčni listi čiščenja so sestavni del evidence obratovanja bazenskega kopališča iz 14. člena tega pravilnika.

Upravljavec bazenskega kopališča mora voditi evidenco obratovanja bazenskega kopališča v skladu s prilogo 4 tega pravilnika.

Upravljavec bazenskega kopališča mora preverjati ali je evidenca iz prejšnjega odstavka pravilno in dnevno izpolnjena ter jo hraniti za preteklo leto do konca tekočega koledarskega leta.

Evidenca obratovanja bazenskega kopališča mora biti vedno na razpolago ob inšpekcijskem pregledu.

Upravljavec bazenskega kopališča mora pri obratovanju kopališča pri vsakem bazenu preverjati najmanj:

– ali voda ustreza higienskim zahtevam. V ta namen je treba vzeti vzorce vode iz bazena za laboratorijske preskuse,

– ali naprave za pripravo kopalne vode in naprave za kontinuirani nadzor in avtomatsko doziranje pravilno delujejo,

– ali je nadomeščanje s polnilno vodo in kroženje vode v obtočnem sistemu ustrezno dovoljenemu številu obiskovalcev in predvidenemu številu kopalcev.

Upravljavec bazenskega kopališča mora voditi evidenco o izvedenih ukrepih za odpravo pomanjkljivosti, ki je sestavni del evidence obratovanja bazenskega kopališča iz 14. člena tega pravilnika.

Vzorčenje, laboratorijske preskuse odvzetih vzorcev in ocenjevanje preskušenih vzorcev kopalnih voda lahko opravljajo pravne in fizične osebe, ki jih imenuje minister.

Navodila za vzorčenje in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci vzorčenja kopalnih voda predpiše minister.

Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za laboratorijske preskuse odvzetih vzorcev kopalnih voda predpiše minister.

Preskusi vzorcev se opravijo po metodah, navedenih v prilogi 3 tega pravilnika.

Upravljavec bazenskega kopališča mora v roku osmih dni po opravljenem laboratorijskem preskušanju posredovati rezultate teh preskušanj zdravstvenemu inšpektoratu in IVZ, kot upravljavcu registra kopalnih voda. V primeru higiensko neustreznega vzorca je treba, v istem roku, zdravstvenemu inšpektoratu in IVZ posredovati tudi oceno iz tretjega odstavka 2. člena tega pravilnika.

IVZ izdela letno poročilo o stanju higienske ustreznosti kopalne vode v bazenskih kopališčih v Sloveniji najpozneje do 31. marca za preteklo leto.

Obseg preskušanj vzorcev vode je določen v prilogi 5.

Upravljavec bazenskega kopališča mora v bazenskih kopališčih, ki obratujejo celoletno zagotoviti odvzem vzorca kopalne in čiste vode enkrat mesečno, polnilne vode pa enkrat letno. Pri bazenskih kopališčih, ki obratujejo sezonsko pa mora upravljavec bazenskega kopališča zagotoviti odvzem vzorca kopalne in čiste vode dvakrat mesečno, polnilne vode pa enkrat letno.

Če obstajajo indikacije, da je ali bi lahko prišlo do onesnaženja kopalne vode, upravljavec bazenskega kopališča, v sodelovanju s pravno ali fizično osebo iz prvega odstavka 16. člena tega pravilnika, zagotovi odvzem in preskuse vzorcev, poleg parametrov iz priloge 1 tudi za parametre v skladu z indikacijo ter določi pogostnost vzorčenja in dopustno vrednost parametrov.

Vsako bazensko kopališče mora imeti na informacijskem mestu objavljene rezultate laboratorijskih preskusov tekočega leta za vsak bazen.

Kopalna voda v naravnih kopališčih je vodno telo površinske vode ali njegov del.

Kopalna sezona je obdobje, v katerem pričakujemo večje število kopalcev. Kopalna sezona traja na morju od 15. junija do 30. septembra, na celinskih površinskih vodah pa od 15. junija do 31. avgusta.

Upravljavec naravnega kopališča mora imeti izdelan načrt čiščenja kopališča, ki mora vsebovati najmanj naslednje podatke: kaj čistiti, kako čistiti, s čim čistiti, kdaj čistiti in kdo čisti.

Kopališče je treba čistiti dnevno po končanem obratovalnem času ter po potrebi med obratovalnim časom.

Upravljavec naravnega kopališča mora zagotoviti vodenje dnevnega evidenčnega lista čiščenja, iz katerega je razvidno kaj, kdaj in kdo je opravil čiščenje.

Upravljavec naravnega kopališča mora zagotoviti nadzor izvajanja načrta čiščenja.

Upravljavec naravnega kopališča mora voditi evidenco obratovanja kopališča, ki jo sestavljajo dnevni evidenčni listi čiščenja, rezultati laboratorijskih preskusov odvzetih vzorcev in zapis iz prvega odstavka 30. člena tega pravilnika.

Upravljavec naravnega kopališča mora zagotavljati izvajanje programa vzorčenja kopalne vode v skladu z določbami 29. in 30. člena ter prilogo 2 tega pravilnika.

Vzorčenje kopalnih voda, laboratorijske preskuse odvzetih vzorcev in ocenjevanje preskušenih vzorcev lahko opravljajo pravne in fizične osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost in jih imenuje minister.

Navodila za vzorčenje in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci vzorčenja kopalnih voda predpiše minister.

Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za laboratorijske preskuse odvzetih vzorcev kopalnih voda, predpiše minister.

Preskusi vzorcev se opravijo po metodah, navedenih v prilogi 3 tega pravilnika.

Upravljavec naravnega kopališča mora v osmih dneh po opravljenem laboratorijskem preskušanju posredovati rezultate teh preskušanj zdravstvenemu inšpektoratu in IVZ, kot upravljavcu registra kopalnih voda. V primeru higiensko neustreznega vzorca je treba, v istem roku, zdravstvenemu inšpektoratu in IVZ posredovati tudi oceno iz tretjega odstavka 2. člena tega pravilnika.

Za kopalne vode v naravnih kopališčih se v primeru, da za posamezne parametre ni določena mejna vrednost (»I«) upošteva priporočena vrednost (»G«) iz priloge 2 tega pravilnika.

IVZ izdela letno poročilo o stanju higienske ustreznosti kopalne vode v naravnih kopališčih v Sloveniji najpozneje do 31. marca za preteklo leto.

Za kopalne vode naravnih kopališč (morje, reke in jezera), ki mejijo s sosednjimi državami ali prečkajo državno mejo, se mora Republika Slovenija, v soglasju s temi državami, dogovoriti o skupnih higienskih zahtevah in ukrepih varovanja.

Za vrednotenje kopalne vode v naravnih kopališčih ali ustrezajo higienskim zahtevam je treba upoštevati, da kopalna voda ustreza higienskim zahtevam, če preskusi vzorcev, odvzeti v zadnjih petih kopalnih sezonah, na istem vzorčnem mestu in v intervalih, kot je določeno v prilogi 2 tega pravilnika izkažejo, da:

– 95% vzorcev ustreza mejnim vrednostim parametrov (»I«), določenih v prilogi 2 tega pravilnika in

– 90% vzorcev ustreza priporočenim vrednostim (»G«), razen za parametre »skupne koliformne bakterije« in »koliformne bakterije fekalnega izvora«, za katere mora ustrezati priporočenim vrednostim 80% vzorcev;

– pri tem pa kakovost vode 5%, 10% ali 20% vzorcev, ki presegajo mejne oziroma priporočene vrednosti:

– ne odstopajo od vrednosti parametrov za več kot 50%, razen za mikrobiološke parametre, pH in raztopljeni kisik in

– naslednji vzorci, odvzeti v statistično ustreznih intervalih ne odstopajo od določenih mejnih oziroma priporočenih vrednosti.

Ne glede na prejšnji odstavek pa se vrednosti parametrov, ki odstopajo od mejnih (»I«) oziroma priporočenih (»G«) vrednosti, ne upoštevajo pri izračunu, če so posledica poplav, drugih naravnih nesreč ali izrednih vremenskih razmer.

Vrednotenje kopalnih voda v naravnih kopališčih, v skladu s prvim odstavkom tega člena izdela IVZ in ga posreduje Ministrstvu za okolje, prostor in energijo in Zdravstvenemu inšpektoratu najpozneje do 15. oktobra za kopalno sezono tekočega leta.

Vzorčenje se začne 2 tedna pred začetkom kopalne sezone in traja do konca kopalne sezone. Vzorce je treba jemati na mestih, kjer je povprečna dnevna gostota kopalcev največja.

Vzorce je potrebno jemati po možnosti 30 cm pod gladino vode za vse parametre, razen za mineralna olja, za katera se vzorce jemlje na površini vode.

Upravljavec naravnega kopališča mora pred začetkom kopalne sezone zagotoviti pregled stanja na vplivnem okolju kopališča in o ugotovitvah pregleda izdelati zapis.

Pri pregledu je treba pridobiti geografske in topografske podatke vplivnega okolja kopališča, podatke o obstoječih in morebitnih onesnaževalcih na vplivnem okolju kopališča, njihovo vrsto in količino ter vpliv na higiensko ustreznost kopalne vode.

Če se pri inšpekcijskem nadzoru ugotovi ali če rezultati preskušanj odkrijejo sproščanje snovi v okolje ali če obstaja verjetnost sproščanja snovi v okolje, ki lahko poslabšajo higiensko ustreznost kopalne vode, mora upravljavec naravnega kopališča zagotoviti dodatno vzorčenje kopalne vode.

Odstopanja od mejnih vrednosti so možna pri parametrih, ki so v prilogi 2 tega pravilnika označeni z »(0)«, zaradi izjemnih vremenskih ali geografskih pogojev in kadar se kopalni vodi spremenijo lastnosti kot posledica naravnega bogatenja, brez človeškega poseganja.

Navedena odstopanja ne smejo v nobenem primeru zmanjšati zahtev za varovanje javnega zdravja. Za vsako odstopanje od določb tega pravilnika je potrebno obvestiti Komisijo Evropske unije ter navesti razloge in obdobje, ko se ta odstopanja pričakujejo.

Vsako naravno kopališče mora imeti na informacijskem mestu objavljene rezultate laboratorijskih preskusov tekočega leta.

Upravljavec naravnega kopališča mora hraniti rezultate laboratorijskih preskusov za preteklo leto do konca tekočega leta.

Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika opravlja zdravstveni inšpektorat.

Zdravstveni inšpektor lahko začasno prepove uporabo kopalne vode, če iz ocene kopalne vode izhaja, da kopalna voda ni primerna za kopanje. Zdravstveni inšpektor lahko odredi tak ukrep tudi, če z inšpekcijskim pregledom ugotovi, da kopalna voda ni primerna za kopanje oziroma predstavlja tveganje za zdravje ljudi ali, da neizpolnjeni pogoji za zagotavljanje higienskih zahtev za kopalno vodo predstavljajo tveganje za zdravje ljudi.

Upravljavec bazenskega ali naravnega kopališča mora, pred začetkom opravljanja kopališke dejavnosti oziroma ob vsaki spremembi, posredovati IVZ, kot upravljavcu registra kopalnih voda podatke, ki se nanašajo na kopališče, v skladu s predpisom o razvrstitvi kopališč in organizacijskih ukrepih za varstvo pred utopitvam.

Do izpolnjevanja pogojev po zakonu o varstvu pred utopitvami (Uradni list RS, št. 44/00) se za upravljavce bazenskega ali naravnega kopališča štejejo tudi obstoječi upravljavci po pravilniku o higienskih zahtevah za kopalne vode (Uradni list RS, št. 9/88).

Upravljavci obstoječih bazenskih ali naravnih kopališč morajo svojo dejavnost uskladiti z določbami 4. člena, prvega in drugega odstavka 6. člena, prvega in drugega odstavka 9. člena tega pravilnika v enem letu od njegove uveljavitve.

Do uskladitve zahtev iz prvega odstavka 9. člena tega pravilnika, se podatki meritev pod številkami 1 do 5 podatkov za bazen iz priloge 4 tega pravilnika opravljajo ročno.

Do imenovanja pravnih in fizičnih oseb iz prvega odstavka 16. člena in prvega odstavka 25. člena tega pravilnika, vzorčenje, laboratorijske preskuse odvzetih vzorcev in ocenjevanje preskušenih vzorcev kopalnih voda opravljajo IVZ in zavodi za zdravstveno varstvo za območje, za katerega so ustanovljeni.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati pravilnik o higienskih zahtevah za kopalne vode, razen 11. člena.

Priloge 1, 2, 3, 4 in 5 so sestavni del tega pravilnika in so objavljene skupaj z njim.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Na podlagi tretjega odstavka 32. člena Zakona o varstvu pred utopitvami (Uradni list RS, št. 44/00) izdaja minister za zdravje

V Pravilniku o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode (Uradni list RS, št. 73/03) se členi od 1 do 7 spremenijo tako, da se glasijo:

Ta pravilnik določa minimalne higienske zahteve (v nadaljnjem besedilu: higienske zahteve), ki jih morajo izpolnjevati kopalne vode v bazenih, bazenskih in naravnih kopališčih ter na območjih kopalnih voda, način njihovega ugotavljanja in spremljanja zaradi varovanja zdravja uporabnikov bazenov oziroma kopališč.

Zaradi varovanja zdravja uporabnikov bazenov oziroma kopališč morajo kopalne vode ustrezati zahtevam tega pravilnika oziroma ne smejo vsebovati mikroorganizmov, parazitov ali snovi v številu in koncentracijah, ki same ali v kombinaciji z drugimi snovmi predstavljajo nevarnost za zdravje uporabnikov.

Ta pravilnik se ne uporablja za kopalno vodo v bazenih, ki jih uporablja izključno lastnik ali člani njegove družine.

Kopalna voda mora izpolnjevati higienske zahteve, ki so določene s fizikalnimi, kemijskimi in mikrobiološkimi parametri iz priloge 1 oziroma priloge 2 tega pravilnika.

Vzorec kopalne vode je skladen, če vrednost posameznega preiskanega parametra ustreza higienskim zahtevam iz priloge 1 oziroma priloge 2 tega pravilnika.

Vzorec kopalne vode je neskladen, če vrednost posameznega preiskanega parametra ne ustreza higienskim zahtevam iz priloge 1 oziroma priloge 2.

Ugotovitev o skladnosti oziroma neskladnosti poda laboratorij, ki je preskušal vzorec kopalne vode.

Če je vzorec kopalne vode neskladen mora upravljavec bazena oziroma bazenskega kopališča (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) raziskati vzroke za neskladnost, izvesti ustrezne ukrepe za njihovo odpravo in o tem voditi evidenco.

V primeru neskladnosti mora upravljavec oceniti primernost kopalne vode za kopanje v skladu s kriteriji, ki jih pripravi Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IVZ) in so objavljeni na spletni strani IVZ.

Bazen je lahko del kopališča ali drugih dejavnosti.

Kopalna voda v bazenih in bazenskih kopališčih je voda, ki jo istočasno ali v časovnem zaporedju uporabljata najmanj dve osebi za rekreativne, športne, terapevtske ali druge aktivnosti.

Polnilna voda je voda, ki se uporablja za prvo polnjenje in dopolnjevanje bazena. Za polnilno vodo veljajo enake zahteve kot za pitno vodo, razen glede naravne vsebnosti mineralnih soli.

Za zagotavljanje higienskih zahtev je odgovoren upravljavec.

Pravila ravnanja za zagotavljanje higienskih zahtev za kopalce oziroma obiskovalce določi upravljavec s kopališkim redom.

Upravljavec mora imeti odgovorno osebo, ki je zadolžena za vzdrževanje bazenskega kopališča, skladnosti kopalne vode in nemoteno delovanje naprav za pripravo vode.

Bazensko kopališče se loči na čisti del in nečisti del. Čisti del obsega zlasti bazen z bazensko ploščadjo. Bazenska ploščad mora biti urejena tako, da voda s teh površin ne more odtekati v bazen ali v obtočni sistem.

Materiali in snovi, ki prihajajo v stik s kopalno in polnilno vodo, ne smejo vplivati na fizikalne, kemijske ali mikrobiološke lastnosti vode.

Vsa oprema bazena in bazenske ploščadi mora biti izdelana iz materialov, ki so odporni na korozijske vplive vode in zraka.

V čistem delu kopališča je prepovedana uporaba talnih oblog iz vseh vrst tekstilnih materialov.

Pri pripravi kopalne vode je potrebno opraviti najmanj dezinfekcijo z rezidualnim učinkom in korekcijo pH vrednosti.

Odstop od zahtev iz prejšnjega odstavka je možen le, če:

– je zagotovljeno dodajanje polnilne vode v količini najmanj 10m³/dan/kopalca,

– temperatura kopalne vode nikoli ne presega 21 ºC,

– je zagotovljeno dnevno praznjenje celotnega volumna bazena in njegovo čiščenje.

Bazeni s kopalno vodo, ki ima priznano lastnost naravnega zdravilnega sredstva in v katerih se ne zagotavlja priprava kopalne vode iz prvega odstavka tega člena ter ne izpolnjujejo pogojev iz prejšnjega odstavka, morajo ob vstopu v bazen na vidnem mestu objaviti naslednje sporočilo:

"Voda v bazenu ni razkužena. V vodi so lahko prisotni mikroorganizmi, ki predstavljajo tveganje za prenos nalezljivih bolezni.".

Opozorilo iz prejšnjega odstavka mora biti izpisano s krepko pisavo in z velikimi tiskanimi črkami, velikosti najmanj 2 cm.«.

Črta se 8. člen.

9. in 10. člen se spremenita tako, da se glasita:

Vsak bazen mora biti opremljen z napravami za kontinuirano merjenje temperature, prostega klora, redoks potenciala in pH vrednosti kopalne vode ter z avtomatskimi dozirnimi napravami za korekcijo vrednosti parametrov. Vrednosti vseh parametrov je treba enkrat dnevno preveriti z ročnimi meritvami.

Če upravljavec za obstoječe bazene ne zagotavlja avtomatskih meritev iz prejšnjega odstavka, mora šestkrat dnevno v enakomernih časovnih presledkih v obratovalnem času zagotoviti ročne meritve vseh parametrov iz prejšnjega odstavka in korekcijo njihovih vrednosti.

Meritve iz prvega in drugega odstavka tega člena se morajo opraviti približno v sredini daljše stranice pravokotnih bazenov ali na podobnem odgovarjajočem mestu v bazenih nepravilnih oblik.

Upravljavec mora zagotoviti zapisovanje vseh parametrov iz tega člena v evidenco obratovanja iz 14. člena tega pravilnika.

Upravljavec mora najmanj enkrat letno zagotoviti umerjanje (preverjanje delovanja) merilcev za ročno merjenje parametrov in o tem voditi dokumentacijo.

Upravljavec mora imeti izdelan in dokumentiran režim dodajanja polnilne vode. Dnevno je treba nadomestiti, računano na uporabnika, najmanj 30 litrov kopalne vode s polnilno vodo, kar se preverja z merilcem količine dodane vode.

Upravljavec mora skupno količino dodane polnilne vode vpisovati v evidenco obratovanja iz 14. člena tega pravilnika.«.

Črta se 11. člen.

12., 13. in 14. člen se spremenijo tako, da se glasijo:

Bazensko kopališče oziroma bazen lahko obratuje sezonsko ali celo leto. Kot celo leto se šteje, če bazensko kopališče oziroma bazen obratuje najmanj 8 mesecev na leto.

Pri bazenskih kopališčih oziroma bazenih, ki obratujejo celo leto, je treba najmanj enkrat letno celotni obtočni sistem, vključno z bazeni, popolnoma izprazniti, izprati, napolniti in hiperklorirati za 2 uri. Enak postopek je treba izvesti pri bazenskih kopališčih oziroma bazenih, ki obratujejo sezonsko, pred začetkom obratovanja.

Filter je potrebno, ne glede na čas obratovanja, spirati najmanj enkrat tedensko.

O izvedenih postopkih iz drugega in tretjega odstavka tega člena mora upravljavec izdelati zapis, ki je sestavni del evidence obratovanja iz 14. člena tega pravilnika.

Upravljavec mora imeti izdelan načrt čiščenja bazenskega kopališča oziroma bazena, ki mora vsebovati najmanj naslednje podatke: kaj čistiti, kako čistiti, s čim čistiti, kdaj čistiti in kdo čisti.

Upravljavec mora izvajati čiščenje po izdelanem načrtu in zagotoviti nadzor izvajanja čiščenja ter vodenje dnevnega evidenčnega lista čiščenja, iz katerega je razvidno ali je čiščenje opravljeno ustrezno in po izdelanem načrtu.

Načrt in dnevni evidenčni listi čiščenja so sestavni del evidence obratovanja iz 14. člena tega pravilnika.

Upravljavec mora voditi evidenco obratovanja bazenskega kopališča oziroma bazena (v nadaljnjem besedilu: evidenca obratovanja) v skladu s prilogo 4 tega pravilnika in jo hraniti za preteklo leto do konca tekočega koledarskega leta.

Upravljavec mora voditi evidenco o izvedenih ukrepih za odpravo pomanjkljivosti, ki je sestavni del evidence obratovanja.

Evidenca obratovanja mora biti vedno na razpolago ob inšpekcijskem pregledu.«.

Črta se 15. člen.

16., 17. in 18. člen se spremenijo tako, da se glasijo:

Odvzem vzorcev, laboratorijske preskuse odvzetih vzorcev in ugotovitve o skladnosti preskušenih vzorcev kopalnih voda opravljajo laboratoriji, ki imajo opravljeno akreditacijo po sistemu SIST EN 17025.

Odvzem vzorcev se mora opraviti v skladu z navodili, ki jih pripravi IVZ in so objavljena na njihovi spletni strani.

Preskusi vzorcev se opravijo po metodah, navedenih v prilogi 3 tega pravilnika.

Laboratoriji iz prejšnjega člena morajo rezultate laboratorijskih preskusov odvzetih vzorcev kopalne vode v 10 dneh po odvzemu vzorca posredovati upravljavcu in IVZ, ki vodi register kopalnih voda.

Vsak rezultat laboratorijskega preskusa kopalne vode mora vsebovati ugotovitev o skladnosti vzorca iz drugega oziroma četrtega odstavka 2. člena tega pravilnika. V primeru neskladnosti vzorca kopalne vode mora upravljavec ukrepati skladno s šestim odstavkom 2. člena tega pravilnika.

IVZ izdela letno poročilo o skladnosti kopalne vode v bazenskih kopališčih v Republiki Sloveniji najpozneje do 30. aprila za preteklo leto.

Obseg preskušanj vzorcev vode je določen v prilogi 5 tega pravilnika.

Upravljavec mora v bazenskih kopališčih oziroma bazenih, ki obratujejo celo leto zagotoviti za vsak bazen odvzem vzorca kopalne vode najmanj enkrat mesečno. Pri bazenskih kopališčih oziroma bazenih, ki obratujejo sezonsko pa mora upravljavec zagotoviti odvzem vzorca kopalne vode najmanj dvakrat mesečno.

Upravljavec mora zagotavljati enakomernost časovnih presledkov med posameznimi odvzemi vzorcev.«.

Črta se 19. člen.

Besedilo 20. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Upravljavec mora na informacijskem mestu za vsak bazen objaviti rezultate preskusa z ugotovitvijo skladnosti za najmanj zadnji laboratorijski preskus kopalne vode.

Na informacijskem mestu mora biti navedeno, kje pri upravljavcu lahko obiskovalci bazenskega kopališča dobijo na vpogled rezultate laboratorijskih preskusov vzorcev kopalne vode za tekoče leto.«.

Naslov »III. KOPALNA VODA V NARAVNIH KOPALIŠČIH« se dopolni tako, da se za besedo »KOPALIŠČIH« doda besedilo »IN NA OBMOČJIH KOPALNIH VODA«.

V 21. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Kopalna voda v naravnih kopališčih je vodno telo površinske vode ali njegov del, kjer je dovoljena posebna raba voda za dejavnost kopališč in je kopanje organizirano. Kopalna voda na območjih kopalnih voda pa je vodno telo površinske vode ali njegov del, kjer se prosto kopa veliko število ljudi in je določeno s predpisi o vodah.«.

24. in 25. člen se spremenita tako, da se glasita:

Upravljavec naravnega kopališča mora zagotavljati izvajanje programa vzorčenja kopalne vode v skladu z določbami 28. in 29. člena ter prilogo 2 tega pravilnika.

Odvzem vzorcev, laboratorijske preskuse odvzetih vzorcev in ugotovitve o skladnosti preskušenih vzorcev kopalnih voda opravljajo laboratoriji, ki imajo opravljeno akreditacijo po sistemu SIST EN 17025.

Preskusi vzorcev se opravijo po metodah, navedenih v prilogi 3 tega pravilnika.«.

V 26. členu se v prvem odstavku črta drugi stavek.

V tretjem odstavku se besedilo »stanju higienske ustreznosti« nadomesti z besedo »skladnosti«.

V 27. členu se v prvem in tretjem odstavku za besedo »kopališčih« doda besedilo »in na območjih kopalnih voda«.

V 29. členu se v tretjem odstavku besedi »higiensko ustreznost« nadomestita z besedo »kakovost«.

Besedilo 31. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Upravljavec naravnega kopališča mora imeti na informacijskem mestu objavljene rezultate preskusov z ugotovitvijo skladnosti za najmanj zadnji laboratorijski preskus kopalne vode.

Na informacijskem mestu mora biti tudi navedeno, kje pri upravljavcu lahko obiskovalci naravnega kopališča dobijo na vpogled rezultate laboratorijskih preskusov vzorcev kopalne vode za tekoče leto.«.

Priloge 1, 4 in 5 se nadomestijo z novimi prilogami, ki so v prilogi tega pravilnika.

Upravljavci morajo uskladiti svojo dejavnost s tem pravilnikom najpozneje v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati 11. člen Pravilnika o higienskih zahtevah za kopalne vode (Uradni list SRS, št. 9/88).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.