Zadnji spust po Savi


Zadnji spust po Savi je bila odprava s kanuji po reki Savi od Sevnice do Brestanice, ki jo je organiziral sevniški župan Kristijan Janc. Odvijala se je v četrtek, 3. julija 2008. Končala se je tragično s 13 preminulimi. Velja za najhujšo nesrečo na vodi v Sloveniji.
V četrtek, 3. julija, so se povabljenci iz krške občine zbrali ob 15.15h pri gostišču Pečnik ob brestaniškem mostu. Ob pomenkovanju in pijači so se počasi odpravljali proti Sevnici. Tja so šli z nekaj avtomobili, ki jim je sledil kombi s prikolico in natovorjenimi kanuji. Ti so bili iz podjetja RentA iz Čateža ob Savi. Zbirališče je bilo pod železniškim mostom, kjer se je že zbrala vsa sevniška ekipa. Med pripravami so se dogovarjali tudi glede obhoda Hidroelektrarne Blanca. Po pričevanju novinarke Bojane Mavsar je bilo dvakrat ali trikrat slišati opozorilo: »Na Blanci se ustavimo, gremo s čolni na kopno, potem po drugi strani izza jezu spet nadaljujemo spust!« Pri elektrarni jih je pričakoval Bogdan Barbič, direktor Hidroelektrarn na spodnji Savi. Kristijan Janc je zbral druščino za skupinsko fotografiranje. Trije udeleženci, ki so bili odgovorni za čolne, so s seboj pripeljali tudi rešilne jopiče in jih ponudili, da si jih je vzel, kdor je hotel. Vzela sta si jih dva. Ko so izpluli, se je kombi namenil v smeri Brestanice.

Sevniški čoln je izplul prvi, zraven je krožil drugi sevniški čoln, medtem so potniki v krška čolna še vstopali. Ura je bila 16.20, ko so odrinili. Čoln, v katerem je bil Franc Bogovič, je že ob izpljavljanju manjši vrtinec obrnil v nasprotno smer – proti Celju, nakar so kanuisti poprijeli za vesla in čoln obrnili v pravo smer proti Blanci. Čolni so krenili s približno 10-metrsko medsebojno razdaljo. Za njimi se je peljal še gasilski čoln z motorjem in štirimi ljudmi na krovu.

Pri Radni, kjer Savo prečka peš most, je močan rečni tok zanesel drugi krški čoln tako, da je bočno treščil v skrajni desni steber mostu in se zlomil. Brodolomci so priplavali na obrežje. Na pomoč so jim priskočili veslači iz prvega krškega čolna. Iz njega sta potem izstopila Bojana in Uroš Bogovič, vstopili pa so Srečko Ocvirk in še nekaj drugih, ki so ostali brez čolna. Božidar Resnik se je še z nekaterimi, ki so ostali na bregu, s kombijem odpeljal do elektrarne. Krški čoln pa je v spremenjeni zasedbi skupaj z sevniškima dvema odveslal proti Blanci. Pot je tako nadaljevalo 21 čolnarjev od 27 ter štiričlanska ekipa gasilskega čolna. Prvi od štirih čolnov je prevozil komaj 1 kilometer poti, ko je moral zaradi nesreče odnehati.

Blanška elektrarna stoji 8 kilometrov od izhodiščne točke kanuistov. Krški čoln je bil prvi, ki je prispel do elektrarne, za njim sta priplula še sevniška. Pred elektrarno sta se sevniški ekipi začeli pregovarjati, ali naj zapeljejo kar čez jez ali ne. Jez se je, kakor je kasneje izjavil Goran Rovan[13], zdel na prvi pogled kakor brzica, podobna tistim na reki Krki. S čolni naj bi se preprosto zapeljali čeznjo in nadaljevali pot. Medtem ko se je krški čoln v skladu s predhodnim dogovorom usmeril proti levem bregu, sta si sevniški ekipi zadnji hip premislili in se odpravili proti jezu, za katerim se nahajajo nevarna prelivna polja. Krčani so za njimi kričali, naj se tudi oni usmerijo proti bregu oziroma naj počakajo vsaj toliko časa, da sami vidijo od spodaj, kako izgleda. Sevničani so se kljub temu zapeljali čez jez, najprej eden čoln, zatem še drugi, vsak v svoje prelivno polje, čez brzico, visoko kakšen meter. Slišati je bilo krike, za katere so veslači iz krškega čolna menili, da so posledica navdušenja in adrenalina. Tomi Naglič je ključni trenutek ujel na kamero, v tem času pa so bili Krčani že na kopnem. Kanuja sta se po predvidevanjih bočno prevrnila, enega pa se je tudi prelomil. Domneva se, da se je čoln prelomil na previsu jezu. Tam je poseben hrbet, ki se najprej dvigne, zatem pa strmo spusti 6 metrov globoko do betonske plošče prelivnih polj. Razen Ane Janc, ki jo je vodni sunek odnesel čez sifon, je močan rečni tok prelivnih polj ljudi pogoltnil in jih premetaval.
Krčani so takoj prenesli čoln na spodnjo stran jezu in poskušali proti toku pripluti bliže ponesrečencem, vendar neuspešno. Tudi gasilski čoln se je, ko so videli, da nekaj ni v redu, namenil reševat ponesrečence. V dogovoru s krškim čolnom, da se spustijo čez skrajno levi del jezu, saj je na predelu za njem voda najmirnejša, so se s polnim plinom pognali čez in pristali na drugi strani.[6] Šele od tu so tudi oni zares videli, kaj se dogaja: čoln, ki je ostal cel, je premetavalo gor in dol, v bližini so plavala vesla, ljudi praktično ni bilo videti, nato pa so vendarle rešili Ano Janc, ki je bila še živa, in jo prepeljali na kopno. Od tam so se spet vrnili, nakar so iz vode potegnili še Vojko Alif in Matejo Konajzler ter tudi njiju eno po eno prepeljali na kopno, vendar za njiju niso vedeli, v kakšnem stanju sta. Najdene ponesrečence so že na čolnu oživljali, zatem pa so jih prepustili čolnarjem iz Krškega in se vrnili nazaj pred jez.[13] Franc Bogovič je medtem tekel preko hidroelektrarne. Upal je, da bi se mogoče s kablom dalo kako pomagati, vendar se je poskus končal neuspešno.

Občani Sevnice so ob 17.32 obvestili Operativno-komunikacijski center Policijske uprave Krško o nesreči.[14] Takoj po aktiviranju prostovoljnih in poklicnih gasilcev iz Sevnice so bile aktivirane tudi podvodne reševalne službe Vidre Krško ter službi iz Celja in Velenja, ki sta prispeli nekoliko kasneje. 15 do 20 minut po nesreči so na kraj nesreče prispeli reševalci in policisti. Začeli so z oživljanjem prvih treh najdenih oseb. Nato pa so jih prepeljali v bolnišnice. Ano Janc so odpeljali v celjsko, Vojko Alif v novomeško, Matejo Konajzler pa v brežiško. Vojko so že med prevozom ves čas oživljali in je bila brez življenjskih znakov. Po prihodu v Novo mesto so nadaljevali z oživljanjem, ki je bilo neuspešno. Mateja se je v brežiški bolnišnici celo noč borila za življenje. V petek dopoldne so sporočili, da je umrla. Anino zdravstveno stanje je bilo stabilno. V treh urah po nesreči so v dolžini do dveh kilometrov iz Save potegnili še Bojana Lipovška, Branka Safiča in Janka Zemljaka. Potapljači do takrat niso mogli v vodo, saj je bil tok premočan. Z potopi so nameravali začeti ob 22.30, ko naj bi spustili zapornice in ustavili pretok vode čez jez. Ker pa zapornice še niso bile delujoče, so morali iz Maribora pripeljati hidravlični agregat. Z njim so zapornice dvignili, odstranili zagozde in jih do konca spustili. Ob 3. uri zjutraj so lahko prvi potapljači odšli v vodo.[12] Hkrati ob vseh dejavnostih je bila tudi za svojce ponesrečencev vzpostavljena vsa potrebna pomoč. Pri akciji je ta dan sodelovalo 35 policistov iz Policijske uprave Krško, pripadniki posebne policijske enote, vodniki reševalnih psov ter policijski helikopter. Kraj nesreče so obiskali tudi dežurni preiskovalni sodnik, dežurni okrožni državni tožilec ter kriminalisti in kriminalistični tehniki, ki so opravili ogled kraja.

V petek, 4. julija, ob 4. zjutraj so tik za prelivnimi polji našli prvo truplo, ob 5. in 6. pa še dve. To so bili Kristijan Janc, Mihael Metelko in Mitja Špilek. Pet ljudi je bilo še vedno pogrešanih. Vodja intervencije za podvodno reševanje Bogdan Šajnovič je povedal, da je pri akciji sodelovalo 140 ljudi (potapljači, policisti, civilna zaščita in gasilci) in da so pregledali vseh 5 iztočnih polj. Del reševalnih ekip se je že popoldne prerazporedil nižje ob bregu Save, kjer so opazovali vodno gladino. Potapljači so poročali, da je voda na mestu nesreče globoka 10 metrov in da imajo zaradi umazane in deroče vode težave z vidljivostjo, ki je pri gladini znašala 30 centimetrov, na dnu pa so se morali zanašati zgolj na otip. Povedali so, da se je na dnu nahajal odvržen odpadni gradbeni material, betonski bloki in železne palice, zaradi česar je bilo potapljanje še bolj nevarno. Pod večer so reševalci privzdignili zapornici in spustili vodni tok z namenom, da bi le-ta prinesel na površje trupla, če bi bila morebiti zagozdena kje na dnu. Kljub temu ukrepu niso našli nobenega izmed pogrešanih. Nad prizoriščem nesreče je ves čas krožil policijski helikopter, krški gasilci pa so pri Hidroelektrarni Krško postavili vodno pregrado, kjer so ves čas spremljali naplavine.

V soboto, 5. julija, je v iskalni akciji sodelovalo 175 reševalcev. Čeprav je bilo predvideno, da bo akcija trajala le do sončnega zahoda, so z iskanjem nadaljevali. Policisti so svojcem petih preostalih pogrešanih oseb odvzeli vzorce DNK, da bi lahko kasneje lažje izvedli identifikacijo. Ob 20.10 je nekaj 10 metrov od jezu pod prelivnimi polji, potem ko so z gradbeno mehanizacijo porušili del, kjer je pod jezom Sava reševalcem najbolj oteževala delo, na površje priplavalo truplo Vladimirja Ribiča. Svojci so truplo tudi identificirali. Zaradi možnosti, da je katero izmed trupel odneslo na hrvaško stran, je Civilna zaščita Republike Slovenije prosila za pomoč hrvaško stran.

6. julija ob 9.30 so 6 kilometrov od elektrarne pri Brestanici s pomočjo helikopterja in raftarjev v rečni strugi našli truplo Rudolfa Dobnika. Samo 20 minut kasneje ob 9.50 pa so 200 metrov od elektrarne našli še Bogoslava Peklarja in Aleša Logarja. Okoli 19.55 ure je pri vasi Medsave pri Samoboru (Hrvaška), na predelu imenovanem Stara obala, brodnik Ivan V. (38 let) na produ pri svojem motornem čolnu naletel na truplo.[15] Na truplu so bili že opazni znaki trohnobe. Prepeljano je bilo na Zavod za sudsku medicinu i kriminalistiku v Zagrebu.[16] Slovenski policiti so zaradi velike verjetnosti, da gre za truplo še zadnjega pogrešanega Marjana Kogovška, tja poslali primerjalni vzorec DNK za lažjo identifikacijo.

7. julija so s policijskim helikopterjem še enkrat pregledovali ves odsek Save do slovensko-hrvaške meje, vse do Jedrske elektrarne Krško pa so reko opazovali raftarji in kajakaši. Iskalno akcijo so nadaljevali vsi razen potapljačev, ki jih je vodja reševanja Anton Travner pustil na kopnem. Vzrok za to odločitev je bila velika izčrpanost potapljačev, dejstvo, da so do takrat pregledali okoli 90 % vodne površine pod jezom in novica s Hrvaške. V sosednji državi ni bilo namreč takrat nobenega pogrešanega iz okolice najdišča trupla, pa tudi višina, teža in stanje samega trupla sta ustrezala žrtvi, ki so jo še iskali.

8. julija okoli 10.00 je zagrebška policija obvestila slovenske kolege o rezultatih analize DNK. Ta je potrdila, da je najdeno truplo pripadalo Marjanu Kogovšku.[17] Kraj, kjer so ga je brodnik našel, je po Savi od slovenske meje oddaljen 6 kilometrov, od blanške hidroelektrarne pa 25 kilometrov.

V celotni reševalni akciji je sodelovalo 1040 ljudi, od tega 198 predstavnikov specialnih enot, 140 ljudi iz podvodne reševalne službe, 16 raftarjev, 20 kajakašev, 3 jamarji oziroma gorski reševalci, 19 kinologov, 447 gasilcev, 39 delavcev v zdravstveni oskrbi in psihološki pomoči, 196 policistov, 96 pripadnikov Civilne zaščite in delavcev Uprave za zaščito in reševanje, 64 delavcev gradbišča, posredno pa še 122 policistov, ki so skrbeli za logistiko. Nesrečo so preiskovali tudi kriminalisti. V času akcije gradbišče elektrarne ni obratovalo. Z deli so nadaljevali po 8. juliju.[6][18] Stroški akcije so znašali 28.747 evrov in jih je poravnala Vlada Republike Slovenije.[19] Nekateri ustni viri so navajali, da so bila trupla čisto »polomljena«. To je bila verjetno posledica udarcev ob gradbeni material in v betonske razbijače, ki so sestavni del ploščadi na dnu prelivnih polj, služijo pa upočasnjevanju hitrih tokov, ki pridejo iz jezu. Po poročanju spletnega portala Radiotelevizije Slovenije naj bi krški čoln kot edini prispel na cilj

avtor: Marko Planinc, Irena Ulčar Cvelbar, Ana Gajič
snemalec: Tomi Naglič, Gregor Naglav
kraj: Blanca, Sevnica
blanca-obletnica1_feist
Objava: 22.09.2011
Preberite tudi...
13.07.2019

Kako poteka delo reševalca iz vode?

Kako poteka delo reševalca iz vode?
01.08.2018

Do polovice julija se je utopilo že devet ljudi

Do polovice julija se je utopilo že devet ljudi
26.07.2018

Nesreča nikoli ne počiva: naj bo kopanje varno in zabavno

Nesreča nikoli ne počiva: naj bo kopanje varno in zabavno
20.07.2018

Starši pazite na svoje otroke med plavanjem

Starši pazite na svoje otroke med plavanjem
Aktualne objave

Kako poteka delo reševalca iz vode?

Kako poteka delo reševalca iz vode?

Do polovice julija se je utopilo že devet ljudi

Do polovice julija se je utopilo že devet ljudi
© 2019 slolifeguard.com | O piškotkih
FB
Telefon Facebook