Sestanek o programih usposabljanja in preizkusih usposobljenosti reševalcev iz vode

ZRV-2014_1

Usposabljanje reševalcev iz vode in ugotovitve komisije za preverjanje usposobljenosti


Uprava Republike Slovenije za Zaščito in Reševanje - URSZR je podala obvestilo, da so po zadnjem preverjanju usposobljenosti reševalcev iz vode v sezoni 2015/16 organizirali sestanek s člani izpitne komisije.
V nadaljevanju seznanjajo z ugotovitvami in predlogi, ki so povezani z delom pooblaščenih izvajalcev usposabljanja po programih A, B in D.

1. Slaba pripravljenost in usposobljenost kandidatov

Nekateri kandidati prihajajo na preizkus usposobljenosti nepripravljeni in s slabim plavalnim znanjem. Ne dosegajo niti predpisanih norm za opravljen preizkus iz znanja plavanja in plavalnih sposobnosti, ki so pogoj za udeležbo na usposabljanju. Pooblaščeni izvajalci usposabljanja le-tega ne izvajajo skladno s predpisi in programom, saj imajo kandidati zelo različno, včasih tudi pomanjkljivo znanje.

V zvezi s tem so bili podani naslednji predlogi:
a) Potek preizkusa usposobljenosti naj bi se spremenil tako, da bi bila odplavana plavalna norma pogoj za nadaljevanje praktičnega preizkusa. Če kandidat ne bi odplaval predpisane norme za program, na katerega se je prijavil, bi lahko nadaljeval s preizkusom, vendar bi ga preusmerili na program, za katerega je predpisana lažja plavalna norma. Če bi od predpisane norme odstopal več kot 5 odstotkov, bi lahko prišel na naslednji razpisani preizkus, že plačani stroški bi se priznali. Če bi odstopal več kot 5 odstotkov, bi se lahkoprijavil na naslednji preizkus, venar bi moral ponovno plačati stroške celotnega preizkusa.

b) Pooblaščeni izvajalci usposabljanja naj bi razpisane termine usposabljanja v naprej sporočili Upravi RS za zaščito in reševanje in za vsak termin posredovali seznam prijavljenih kandidatov ter rezultate preizkusa iz znanja plavanja in plavalnih sposobnosti.

c) Preizkus kandidatov iz znanja plavanja in plavalnih sporobnosti naj bi pred začetkom usposabljanja preverjala imenovana komisija.

d) Pogoji za pridobitev pooblastila za izvajanje programov usposabljanja za reševalce iz vode niso optimalno določeni. Smiselno bi bilo uvesti poseben izpit za izvajalce usposabljanja.

2. Sprememba programa B (reševalci iz vode na naravnih kopališčih)

Program B mora biti nadgradnja programa A, modula A2. Praktični preizkus usposobljenosti po programu B naj bi vseboval vse vaje, kot modul A2, saj se kandidatom, ki opravijo preizkus usposobljenosti po programu B avtomatično prizna tudi opravljen  program A2. Vaje, ki so podobne, naj se ne bi podvajale, vendar bi morale biti smiselno prilagojene višjim zahtevam
programa B. Tako npr. ni smiselno, da kandidat najprej plava 200 m z vmesnim plavanjem pod vodo in nato še 400 m.

Predlogi:
a) Preizkus plavalne sposobnosti pri programu B naj bi bil podoben, kot pri programu A2, vendar s strožjo časovno normo. Kandidati za program B bi plavali 200 m z vmesnim plavanjem pod vodo npr. v času 3 minute in 45 sekund.

b) Norma za plavanje na razdalji 50 m v tehniki reševalni kravl naj bi se s sedanjih 50 oziroma 48 sekund zaostrila na 45 oziroma 43 sekund, odvisno od dolžine bazena.

c) Podlaga za določitev plavalne norme za program B naj bi bila analiza večletnih rezultatov plavanja, doseženih na preizkusih usposobljenosti.

3. Motenje dela komisije in možnost zlorab

Zaradi motenja dela komisije in zaradi možnih zlorab identitete oziroma zamenjav kandidatov med izvajanjem preizkusa usposobljenosti naj se med preverjanjem vsem, ki niso prijavljeni na preizkus, prepove vstop na območje kopališča oziroma bazenske ploščadi.

Komisija bo po potrebi preverjala identiteto kandidatov. Dosledno bo upoštevala predpisane norme in že sprejete dogovore. Ob večjem številu prijavljenih kandidatov na posamezni termin naj jih uprava prerazporedi na druge termine oziroma omogoči izvajanje preizkusa v časovnih zamikih po skupinah.

Predlogi Zveze reševalcev iz vode za dopolnitev in spremembo programov usposabljanja ter preizkusov usposobljenosti reševalcev iz vode

 
Zveza reševalcev iz vode (v nadaljevanju ZRV) se strinja, da je potrebno osvežiti in dopolniti programe usposabljanja za reševalce iz vode (v nadaljevanju RIV). ZRV že več let sodeluje z upravljavci kopališč, reševalci iz vode, kopalci ter s svojim strokovnim kadrom usposablja RIV po programih usposabljanja A, B in D.
ZRV se zaveda in opozarja, da je potrebno pri spremembah ali sestavi dosedanjih programov in normativov za usposabljanje RIV upoštevati tudi potrebe upravljavcev kopališč. V zadnjem času imajo upravljavci kopališč zaradi določenih časovnih norm pri posameznih programih usposabljanja, slabo plačanega dela RIV in tako posledično tudi vse manjšega interesa za poklic RIV resne težave z izsiljevanjem RIV ter z nestrokovnim delom RIV na urejenih kopališčih.
Na tem mestu bi se bilo smiselno vprašati, kakšne RIV potrebujemo na urejenih kopališčih po Sloveniji. Ali naj bodo RIV na prvem mestu dobri plavalci ali pa potrebujemo strokovno bolje usposobljene RIV. Statistično se v Sloveniji zaradi neznanja ali slabega znanja utopi zelo majhno število kopalcev, kar nas uvršča na drugo mesto, glede najmanj utopitev na prebivalca. Prihaja pa na kopališčih do poškodb, kot so praske, odrgnine, zvini, zlomi, slabosti ipd., za kar je trenutno znanje RIV iz prve pomoči veliko premalo ter ne zadostuje niti minimalnim kriterijem, predvsem imamo v mislih obnovitve na tri leta in še te trajajo samo 9 ur z izpitom.
Na prvem mestu se želi ZRV osredotočiti na trenutno veljavne programe usposabljanja za RIV, ki niso optimalno razdeljeni. ZRV je že pred leti podala predlog na pobudo svojih članov in ostalih RIV, da se program A/modul A1 ukine, saj že od samega sprejetja razdeljuje usposobljenost in status reševalca na bazenskih kopališčih ter posledično znižuje plačilo in ugled RIV. V zadnjih letih je bila večina RIV usposobljena prav po modulu A1, ki je v plavalnem delu dokaj nezahteven in za katerega se odloča večina kandidatov. Posledično vse več upravljavcev kopališč naslavlja prošnje na ZRV zaradi potrebe po RIV, ki so usposobljeni po modulu A2. Prav tako so upravljavci kopališč izrazili željo po združitvi modulov v samostojen program za RIV na bazenskih kopališčih na način, ki bi omogočal boljšo strokovno usposobljenost RIV in iz katerega bi lahko izhajal tudi vodja RIV s širokim spektrom znanja.
Glede na zgoraj opisano problematiko in potrebe je v preteklih letih ZRV izdelala kar nekaj anket, v katerih so sodelovali tako aktivni kot neaktivni RIV ter večina upravljavcev manjših, srednjih in velikih bazenskih in naravnih kopališč. ZRV se od leta 2007 aktivno udeležuje seminarjev, usposabljanj, board mitingov ter svetovnih prvenstev v reševanju iz vode v tujini, v Sloveniji pa organizira seminarje, srečanja, letne skupščine in državna prvenstva v reševanju iz vode. Kot polnopravna članica mednarodne zveze reševalcev iz vode ILS, ki združuje vse države EU ter večino držav preostalega sveta z izjemo nekaterih držav centralne Afrike in Južne Amerike, je ZRV izkoristila možnost za pomoč oziroma podporo in predstavitev organiziranosti, opremljenosti in usposabljanj ter primerov dobre prakse iz dolgoletnih izkušenj. ZRV bi želela  predstaviti programe usposabljanj, ki temeljijo na osnovnošolski mladini, zavedanju, ekologiji, dobri praksi in so univerzalni za vse države članice. Vsaka država članica ima  glede na geografsko lego in specifike kopališč dodane svoje zahteve pri sestavi programov usposabljanja RIV. Člani ZRV so izkoristili tudi možnosti usposabljanj s specifično opremo za reševanje, na primer z reševalnim supom, reševalnim skuterjem idr., ter so tako pridobili tudi možnost podpore pri nabavi opreme za reševanje iz vode.
Glede na zgoraj opisano problematiko, predloge RIV in upravljavcev kopališč, rezultate anket, prispele pritožbe in pripombe ter na podlagi dobrih izkušenj s terena in primerov dobre prakse iz tujine podaja ZRV sledeče konkretne predloge za spremembe, dopolnitve obstoječih programov usposabljanja RIV:

DELFIN REŠEVALEC - Oživitev programa v šolskem kurikulumu
 
Ocena  Opisna ocena Naloga Naziv
Merila za ocenjevanje znanja plavanja v Sloveniji
0 neplavalec, neprilagojen na vodo    
1 neplavalec, stopnja prilagojenosti na vodo 1 Otrok zna drseti stegnjen na vodni površini z rokami naprej. Drsi na prsih z glavo v vodi 5 sekund (program A ˝Zlati sonček˝). bronasti morski konjiček
2 neplavalec, stopnja prilagojenosti na vodo 2 Otrok preplava 8 m s poljubno tehniko neprekinjeno, brez vmesnega dotika dna, roba plavališča ali drugega otroka. Nalogo lahko izvede tudi s plavanjem pod vodo. Plavanje prične v vodi (program B ˝Zlati sonček˝). srebrni morski konjiček
3 neplavalec, stopnja prilagojenosti na vodo 3 Otrok preplava 25 m s poljubno tehniko neprekinjeno, brez dotika dna, roba plavališča ali drugega otroka. Plavanje prične v vodi ali s skokom, vendar razdalja plavanja ne sme biti krajša od 25 m. V krajših bazenih lahko preplava razdaljo v eni ali obeh smereh. zlati morski konjiček
4 neplavalec, stopnja prilagojenosti na vodo 4 Otrok preplava 35 m s poljubno tehniko neprekinjeno, brez dotika dna, roba plavališča ali drugega otroka. Plavanje prične s skokom v vodo na noge. V krajših bazenih lahko preplava razdaljo v obeh smereh, vendar preplavana razdalja ne sme biti krajša od 35 m. delfinček
5 plavalec, stopnja znanja plavanja 5 Plavalec preplava 50 m, tako da skoči v vodo na noge, plava v eno smer 25 m, se med plavanjem obrne in plava proti cilju. Med plavanjem drugih 25 m se plavalec v sredini plavališča zaustavi in opravi t. i. vajo za varnost. bronasti delfin
6 plavalec, stopnja znanja plavanja 6 Plavalec neprekinjeno plava 10 minut ter na razdalji 50 ali 100 m (glede na starost) s tehniko kravl izpolni normo za svojo starostno kategorijo in spol. (Preglednica 1) srebrni delfin
7 plavalec, stopnja znanja plavanja 7 Plavalec preplava 150 m mešano. Prvih 50 m plava prsno, drugih 50 m hrbtno in tretjih 50 m kravl. Plavanje prične s skokom na glavo. 150 m je treba preplavati v določenem času glede na starost in spol plavalca. (Preglednica 2) zlati delfin
8 plavalec, stopnja znanja plavanja 8 Plavalec preplava 200 m v petih minutah ali v krajšem času in preplava 15 m pod vodo. Uspešno mora opraviti teste reševalnega plavanja. (Preglednica 3) delfin reševalec








 
starost metrov čas moški (min) metrov čas ženske (min)

Preglednica 1 - Norme za pridobitev priznanja srebrni delfin 
do 7 let 50 2:00 50 2:00
od 7 do 9 let 50 1:30 50 1:30
od 9 do 12 let 50 1:10 50 1:15
od 12 do 14 let 50 0:55 50 1:00
od 14 do 18 let 100 1:50 100 2:10
od 18 do 30 let 100 2:00 50 1:10
od 30 do 40 let 100 2:10 50 1:20
od 40 do 50 let 50 1:10 50 1:30
od 50 do 60 let 50 1:30 50 1:50
nad 60 let 50 1:45 50 2:10
























 
starost čas moški (min) čas ženske (min)
Preglednica 2 - Norme za pridobitev priznanja zlati delfin
do 7 let 4:00 4:10
od 10 do 12 let 3:30 3:45
od 13 do 14 let 3:00 3:20
od 15 do 18 let 2:30 2:55
od 19 do 30 let 2:40 3:10
d 31 do 40 let 2:55 3:25
od 41 do 50 let 3:15 3:45
nad 51 3:45 4:15














 

Preglednica 3 - Naloge za pridobitev priznanja delfin reševalec
 1   Učenec mora preplavati razdaljo 200m v času 5 minut ali bolje.
 2 Učenec mora preplavati razdaljo 15 m pod vodo. Plavanje začne z navpičnim potopom iz ležečega položaja na prsih na vodni gladini.
 3 Učenec se mora potopiti do globine 3 m in dvigniti 2 kg težek predmet na vodno gladino. Začne z navpičnim potopom iz ležečega položaja na prsih na vodni gladini.
 4 Učenec mora z utapljajočim preplavati razdaljo 25 m. Plava udarce v položaju na hrbtu. Utapljajočega drži z eno roko za njegovo zapestje roke, ki jo ima za hrbtom ter z drugo roko za njegovo brado.
 5 Učenec mora natančno metati reševalno žogo v cilj, oddaljen 15 m. Učenec ima pravico petih metov, ki pa jih mora opraviti v 3. minutah. Za uspešen met se šteje, ko z reševalno žogo neposredno zadane cilj ali pa se žoga ali vrvica od žoge dotakne cilja po metu ali vlečenju žoge iz vode. Med vlečenjem žoge iz vode se učenec lahko premika desno in levo v področju 10 metrov. Nalogo uspešno opravi, če sta od 5 metrov, opravljenih v treh minutah, uspešna vsaj dva.











 


Predlogi za spremembo in dopolnitve obstoječih programov usposabljanja reševalcev iz vode po posameznih programih
 

POMOČNIK REŠEVALEC IZ VODE

osnovni program po 16. letu starosti, kot pomočnik (tudi program D, osnovna licenca z osnovnim znanjem reševanja iz vode; ta skupina bi vključevala naslednje programe: modul A1, program D ter osebe, usposobljene za reševanje iz vode na prireditvah ob, v in na vodi – kot pomočnik reševalca iz vode do dopolnjenega 18. leta starosti).KOMPETENCE:

Pomočnik Reševalec iz vode je oseba z osnovno usposobljenostjo za opravljanje nalog reševalca iz vode, potrebnih za reševanje življenja na, v in iz vode. Glede na problematiko v Sloveniji v zadnjih desetih letih je največja težava v reševalcu iz vode, ki je usposobljen po modulu A1. ZRV je že večkrat predlagala spremembo modula A1 glede na dopise in rezultate preteklih anket med reševalci iz vode. Prav tako ZRV predlaga združitev več programov usposabljanj v skupni program, s katerim bi se zagotovili minimalni pogoji za pridobitev naziva pomočnik reševalec iz vode. ZRV predlaga naslednje minimalne norme, ki jih priporoča Mednarodna zveza reševalcev iz vode (ILS) za naziv LIFEGUARD.
ILS priznava, da imajo nekatere države članice drugačne standarde, ki presegajo te minimalne standarde, in sicer glede na okoliščine v svojem okolju, predstavljene v svojih državah, hkrati pa spodbuja najvišje možne standarde pri reševanju iz vode in zgolj določa naslednje minimalne standarde, kot je priporočeno na podlagi dobre prakse.
 
Opis programa
1. Izvajanje osnovnih plavalnih vaj v bazenu
Ocenjevalna merila:
 * plavanje na razdalji 100 m v manj kot 1:40 minutah,
 * plavanje na razdalji 400 m v manj kot 9:00 minutah brez plavuti (vaja se izvaja v morju).

2. Prikaz simulacijske reševalne tehnike
Ocenjevalna merila:
Reševalne tehnike opravlja v naslednjem zaporedju:
 * opravi pravilen pristop do ponesrečenca,
 * nato opravi pravilen prijem glede na stanje ponesrečenca,
 * nato opravi prikaz treh (3) tehnik osvobodilnih prijemov,
 * nato prikaže transport poškodovanca v dolžini 25 m in uporabi vsaj tri (3) tehnike transporta za onemoglega plavalca.  

3. Prikaz kombinirane tehnike reševanja
Ocenjevalna merila:
3.1 - V manj kot dveh minutah zaporedoma opraviti kombinirane tehnike reševanja v sledečem zaporedju , pri tem ima kandidat oblečeno kratko majico in kratke hlače kot minimum:
* reševalni skok (brez potopa glave),
* nato plavanje 25 m prosto,
* nato vertikalni potop do lutke/osebe (minimalno 1,5 m globine),
* nato dvignite lutko/osebo in jo transportira najmanj 25 m.

3.2 - Oskrba poškodovanca, ki vključuje klic na pomoč, oceno stanja in nato prikaz oživljanja za odraslega na lutki, najmanj tri (3) minute neposredno potem, ko izpolni merila 3.1.

4. Plavanje pod vodo
Ocenjevalna merila:
* potop in plavanje najmanj 25 m pod vodno gladino, ne da bi pri tem katerikoli del telesa gledal iz vode.

5. Razumeti in pojasniti namen in uporabo najmanj dveh (2) kosov reševalne opreme, določene z zakonom o varstvu pred utopitvami (reševalni obroč, tuba)
Ocenjevalna merila:
* razložiti funkcijo izbrane reševalne opreme,
* izvesti simulacijo reševanja z izbrano opremo (reševanje iz vode z roba bazena na razdalji 10 m s pomočjo pripomočkov za reševanje).
 
6. Izvesti tehnike odzivanja v primeru nesreče, vključno z osnovami oživljanja in tehnikami prve pomoči
Ocenjevalna merila:
6.1 - Izvajanje osnovnih metod za ravnanje s pacientom, vključno z:
* diagnosticiranjem/preverjanjem nevarnosti, odziva, dihalne poti, ocene dihanja in pulza,
* pravilnim položajem pacienta glede na poškodbo,
* klicem na pomoč (112).

6.2 - Izvajanje osnovnih tehnik oživljanja, vključno s:
* sprostitvijo dihalne poti pri odraslem, otroku in dojenčku,
* v pravilnem vrstnem redu izvedenim umetnim dihanjem in masažo srca za odrasle, otroke in dojenčke,
* samostojnim oživljanjem in oživljanjem v paru z uporabo pravilno izbrane opreme,
* prikazom pravilne uporabe defibrilatorja.
 
6.3 - Prikaz in razlaga osnovnih tehnik prve pomoči, vključno z:
* oskrbo osnovnih poškodb na kopališču (npr. prepoznava šoka, zlomi, krvavitve, piki žuželk, itd.),
* pravilno izpisanim zapisnikom o poškodbi.
 
7. Prikaz ekipnega reševanja utopljenca, pri katerem obstaja sum, da ima poškodovano
hrbtenico, s pomočjo reševalne tube in vodne reševalne deske.
Ocenjevalna merila
* Opisana so v podrobnejših merilih komisije za preverjanje znanja.
 

REŠEVALEC IZ VODE NA BAZENU

predlog za dopolnitev ter spremembo sedaj veljavnega programa A, modul A2 − glede na zgoraj opisano problematiko in na podlagi anket, priporočil in primerov dobre prakse ter na podlagi tega, da je v Sloveniji glede na število utopitev potreben program za RIV, ki bi omogočal predvsem strokovno usposobljenega RIV za nudenje pomoči pri poškodbah in glede na izkušnje RIV in upravljavcev kopališč ter bi omogočal usposabljanje za dobrega vodjo RIV z obširnim znanjem tako iz PP kot iz samega reševanja. Program bi se obnavljal na (3) tri leta z vsakoletno obvezno udeležbo na enem izmed razpisanih seminarjev, ki bi potekali predvidoma (2) dvakrat na leto, in sicer v spomladanskem in jesenskem času. 

Opis programa
1. Izvajanje osnovnih plavalnih vaj v bazenu
Ocenjevalna merila:
* plavanje na razdalji 50 m v manj kot 50 sekundah, z glavo nad vodo,
* plavanje na razdalji 200 m v manj kot 4 minutah brez uporabe opreme,
* plavanje na razdalji 25 m pod vodo ter pobiranje treh (3) predmetov, razporejenih 5 m narazen v najglobljem delu bazena,
* plavanje na mestu s sonožnimi ali izmeničnimi udarci ter dvignjenimi
komolci nad gladino vode najmanj 90 s.

2. Prikaz simulacijske reševalne tehnike
Ocenjevalna merila − zaporedoma opravlja reševalne tehnike z uporabo vodne reševalne tube v naslednjem zaporedju:
 * opravi pravilen pristop do ponesrečenca,
 * nato opravi pravilen prijem glede na stanje ponesrečenca,
 * nato opravi prikaz treh (3) tehnik osvobodilnih prijemov,
 * nato prikaže transport poškodovanca v dolžini 25 m in uporabi vsaj tri (3) tehnike transporta za onemoglega plavalca,
 * nato dvigne poškodovanca iz bazena.
 
3. Prikaz tehnike reševanja negibnega utopljenca z reševalno tubo
Ocenjevalna merila:
3.1 - Reševanje negibnega utopljenca z reševalno tubo na razdalji 20 m v času 1:20 min, pri tem ima kandidat oblečeno kratko majico in kratke hlače kot minimum:
 * reševalni skok (brez potopa glave),
 * nato plavanje 20 m prosto,
 * nato vertikalni potop do utopljenca (minimalno 1,5 m globine),
 * nato dvig utopljenca, pravilna namestitev tube in transport najmanj 20 m,
 * nato pravilen dvig utopljenca iz bazena ter pravilen položaj za nezavestnega.
 
3.2 - Oskrba utopljenca, ki vključuje klic na pomoč, oceno stanja in nato prikaz oživljanja za odraslega na lutki, najmanj tri (3) minute neposredno po tem, ko izpolni merila 3.1.
 
 4. Izvedba tehnike odzivanja v primeru nesreče, vključno z osnovami oživljanja in tehnikami prve pomoči
Ocenjevalna merila:
4.1 - Izvajanje osnovnih metod za ravnanje s pacientom, vključno z:
 * diagnosticiranjem/preverjanjem nevarnosti, odziva, dihalne poti, ocene dihanja in pulza,
 * pravilnim položajem pacienta glede na poškodbo,
 * klicem na pomoč (112).

4.2 - Izvajanje osnovnih tehnik oživljanja, vključno s:
 * sprostitvijo dihalne poti pri odraslem, otroku in dojenčku,
 * v pravilnem vrstnem redu izvedenim umetnim dihanjem in masažo srca za odrasle, otroke in dojenčke,
 * samostojnim oživljanjem in oživljanjem v paru z uporabo pravilno izbrane opreme,
 * prikazom pravilne uporabe defibrilatorja.
 
4.3 - Prikaz in razlaga osnovnih tehnik prve pomoči, vključno z:
 * oskrbo osnovnih poškodb na kopališču (npr. prepoznava šoka, zlomi, krvavitve, piki žuželk, itd.),
 * pravilno izpisanim zapisnikom o poškodbi.
 
5. Razumevanje in pojasnjevanje namena ter uporaba najmanj dveh (2) kosov reševalne opreme, določene z zakonom o varstvu pred utopitvami (reševalni obroč, tuba)
Ocenjevalna merila:
 * razložiti funkcijo izbrane reševalne opreme,
 * izvesti simulacijo reševanja z izbrano opremo; reševanje iz vode z roba bazena na razdalji 10 m s pomočjo pripomočkov za reševanje.

6. Prikaz ekipnega reševanja utopljenca s sumom, da ima poškodovano hrbtenico, s pomočjo reševalne tube in vodne reševalne deske.
Ocenjevalna merila
* Opisana so v podrobnejših merilih komisije za preverjanje znanja.
 

REŠEVALEC IZ VODE NA MORJU,  JEZERU ALI  STOJEČI VODI

predlog za dopolnitev sedaj veljavnega programa B, in sicer naj bi se le-ta v celoti izvajal v morju. Zaradi nepredvidljivih vremenskih razmer predlagamo, da se program izvaja z uporabo ABC opreme. Glede na smiselnost uporabe reševalnega čolna predlagamo zamenjavo za reševalni sup, ki je glede na primernost uporabe na naših plažah najboljše nadomestilo.
PREDLOG ZA DOPOLNITEV PROGRAMA B 

Po vzoru in s prilagoditvami mednarodnega programa - BEACH LIFEGUARD
MINIMALNA ZNANJA IN SPOSOBNOSTI
Zahtevani pogoji usposabljanja
Reševalec iz vode na plaži (imenujemo ga tudi Surf Lifeguard) je oseba, ki redno opravlja naloge reševanja iz vode na urejenih naravnih kopališčih, kot so stoječe vode, jezera, morja in oceani. Tako operativno okolje zahteva zelo specifična znanja in spretnosti od ustrezno usposobljenega reševalca.
V nadaljevanju so opisana minimalna znanja in spretnosti potrjene s strani mednarodne zveze ILS za reševalca iz vode na plaži:
1. Prikaz fizičnih sposobnosti za delovanje v specifičnem operativnem okolju.
2. Opisati primerne tehnike za identifikacijo potencialnih kopalcev pred utopitvijo.
3. Opisati osnovne postopke pri reševanju iz valov na morju in ostalih s plažo povezanih dogodkov.
4. Prikazati reševanja brez opreme in z opremo.
5. Prikazati pravilno oskrbo pri nudenju prve pomoči za reševanje s plažo povezanih dogodkov.
Mednarodna zveza ILS priznava, da zelo veliko zvez članic uporablja visoke standarde pri usposabljanju reševalcev, ki so nad minimumom in specifično prilagojene za delovanje v njihovih državah. ILS vzpodbuja, da se uporabljajo čim višji možni standardi pri reševanju iz vode in le določa najnižje standarde navedene zgoraj. Minimalne  sposobnosti in veščine zahtevane pri mednarodni licenci ILS za reševalca na plaži, se morajo preverjati na rednih in ponavljajočih terminih, da se zagotovi da reševalec vedno dosega te minimume.
 
Opis programa:
1. Izvajanje osnovnih plavalnih vaj v morju.
Ocenjevalna merila
* Plavanje na razdalji 50m v manj kot 50 sekund, z glavo nad vodo. Vaja se izvaja v morju
* Plavanje na razdalji 400m v manj kot 8:00 minut brez uporabe opreme. Vaja se izvaja v morju
* Plavanje na razdalji 40m pod vodo z uporabo ABC opreme za prosto potapljanje.
* Potop na dih do globine 5m z uporabo ABC opreme za prosto potapljanje.

2. Prikaz simulacijske reševalne tehnike.
Ocenjevalna merila
Zaporedoma opravlja reševalne tehnike z uporabo vodne reševalne tube v naslednjem zaporedju:
 * Opravi pravilen pristop do ponesrečenca, nato,
 * Opravi pravilen prijem glede na stanje ponesrečenca, nato,
 * Opravi prikaz treh (3) tehnik osvobodilnih prijemov, nato,
 * Prikaže transport poškodovanca v dolžini 50 m in uporabi vsaj tri (3) tehnike transporta za onemoglega plavalca.
 * Dvig poškodovanca iz morja.
 
3. Prikaz tehnike reševanja negibnega utopljenca z reševalno tubo.
Ocenjevalna merila:
3.1 - Reševanje negibnega utopljenca z reševalno tubo na razdalji 50 m v času 2:00 min, pri tem ima kandidat oblečeno kratko majico in kratke hlače kot minimum:
 * Reševalni skok ali vhod v morje (brez potopa glave) nato,
 * Namestitev ABC opreme za prosto potapljanje,  
 * Plavanje 50m prosto, nato,
 * Vertikalni potop do utopljenca (min 1,5 M globine), nato,
 * Dvig utopljenca, pravilna namestitev tube in transport najmanj 50m,
 * Pravilni dvig utopljenca iz morja, transport na varno mesto, ter pravilen položaj za negibnega.

 3.2 - Oskrba utopljenca, ki vključuje, klic na pomoč, oceno stanja in nato prikaz oživljanja za odraslega na lutki, najmanj tri (3) minut neposredno potem, ko izpolni merila, 3.1.
 
 4. Izvesti tehnike odzivanja v primeru nesreče, vključno z osnovami oživljanja in tehnikami prve pomoči.
Ocenjevalna merila
4.1 - Izvajanje osnovnih metod za ravnanje z pacientom, vključno z:
 * Diagnosticiranje / preveri: nevarnosti, odziv, dihalna pot, ocena dihanja in pulz.
 * Pravilni položaj pacienta glede na poškodbo
 * Klic na pomoč (112)

4.2 - Izvajanje osnovnih tehnik oživljanja, vključno z:
 * sprostitev dihalne poti pri: odraslem, otroku, dojenčku
 * v pravilnem vrstnem redu izvesti umetno dihanje in masažo srca: za odrasle, otroke, dojenčke
 * samostojno oživljanje in oživljanje v paru z uporabo pravilno izbrane opreme
 * prikaz pravilne uporabe avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED)
 
4.3 - Prikaz in razlaga osnovnih tehnik prve pomoči, vključno z:
 * Oskrba osnovnih poškodb na naravnem kopališču (npr. prepoznava šoka, zlomi, krvavitve, piki žuželk, itd)
 * Pravilno izpisati zapisnik o poškodbi
 
5. Razumevanje in pojasniti namen in uporabo najmanj dveh (2) kosov reševalne opreme, določene z zakonom o varstvu pred utopitvami (reš. obroč, tuba).
Ocenjevalna merila
 * Razložiti funkcijo izbrane reševalne opreme.
 * Izvesti simulacijo reševanja z izbrano opremo. Reševanje iz vode z roba plaže na razdalji 10 m s  pomočjo pripomočkov za reševanje
 
7. Prikaz reševanja utopljenca z uporabo sup deske na razdalji 50m.
Ocenjevalna merila
 * Pravilna uporaba in vodenje sup deske, pravilno nalaganje poškodovanca na desko, transport poškodovanca na obalo.
 
6. Prikaz ekipnega reševanja utopljenca s sumom, da ima poškodovano
hrbtenico s pomočjo reševalne tube in vodne reševalne deske v morju.
Ocenjevalna merila
* Opisana so v podrobnejših merilih komisije za preverjanje znanja.
 

INŠTRUKTOR REŠEVALCEV IZ VODE

ZRV predlaga sestavo strokovne komisije s strani URSZR, ki bi preverjala usposobljenost inštruktorjev, se po potrebi udeleževala procesa usposabljanja ter preverjala potek in kvaliteto usposabljanja. Program Inštruktor reševalcev iz vode se sestavi na podlagi vseh znanj po posameznih programih in se obnavlja na vsakoletnem seminarju, obveznem za vse inštruktorje. Tečaji za inštruktorje bi bili dvakrat letno, kar bi močno razbremenilo dosedanje delo komisije. Komisija bi prav tako preverjala obnovitvena usposabljanja, ki bi morala biti obvezna enkrat na leto in bi potekala v obliki seminarja, na tri leta pa bi potekalo obvezno preverjanje pred določeno strokovno komisijo, predlagano s strani URSZR. Prav tako se je pojavila potreba po tečaju sredi poletne sezone. V teh primerih bi lahko inštruktorji razpisali termin tečaja tudi v poletnih mesecih. Inštruktorji bi s svojim podpisom zagotavljali ustrezno usposobljenost kandidatov za RIV ter pošiljali na URSZR popolno dokumentacijo s poročilom − obrazcem za vsakega kandidata posebej, in sicer najmanj 3 dni po zaključku tečaja in s tem tudi izpita po posameznem programu. Poročilo − obrazec bi vsebovalo podatke o tečajniku, preverjanje plavalnih sposobnosti, spremljanje kandidata po dnevih in rezultate uspešnosti opravljanja izpita po določenem programu. Primer obrazca, ki ga uporablja ZRV, je »LIST KANDIDATA«.Z dopolnitvijo in upoštevanjem zgoraj naštetih predlogov bi v Sloveniji izboljšali sistem usposabljanja in s tem tudi strokovnost RIV ter bi začeli osveščati mladino in šolsko populacijo glede pomena turizma ter varnosti in ekologije na kopališčih. Pridobili bi tudi na ozaveščenosti glede volonterskega dela, ki je v tujini standardna praksa in h kateri stremi tudi ZRV, kar dokazuje z rednimi udeležbami na humanitarnih prireditvah.

Glede na situacijo, v kateri se je zaradi balkanske begunske poti znašla Slovenija, ter težav na slovenski obali, kjer določeni upravljavci plovil sidrajo plovila v kopalnih in zaščitenih območjih ter plujejo preblizu urejenih naravnih kopališčih, predlaga ZRV pobudo za ustanovitev obalne straže.

OBALNA STRAŽA

  • delovala bi prostovoljno pod okriljem uprave za pomorstvo in uprave za zaščito in reševanje,
  • sestavljena bi bila iz inštruktorjev RIV,
  • delovala bi v poletni sezoni na slovenski obali, in sicer od 15. junija do 15. septembra,
  • opravljala bi naloge SAR (iskanje in reševanje) glede na pooblastila, določena v zakonu (ZVU),
  • izvajala bi nadzor nad plovili,
  • nudila bi pomoč inšpekcijskim službam,
  • izvajala bi kontrolo nad delom RIV na urejenih kopališčih ... 

Mnenje ZRV glede predlogov in pobud, prispelih na URSZR, je, da je potrebno v celoti uskladiti programe usposabljanja in preverjanja usposobljenosti za RIV.
ZRV se v večini strinja s podanimi predlogi z določenimi izjemami in dopolnitvami, navedenimi v nadaljevanju.

 

Slaba pripravljenost in usposobljenost kandidatov

  1. Potrebno je sestaviti poseben obrazec za vodenje seznama oseb, ki se udeležujejo usposabljanja. ZRV prilaga predlog obrazca »LIST KANDIDATA«, s katerim se spremlja napredovanje kandidata. Obrazec se izpolni po koncu usposabljanja ter se ga pošlje na URSZR v roku (3) treh delovnih dni.

  2. Strinjamo se, da se kandidat, ki ne preplava vstopnih norm, ne more prijaviti k izpitu, če do konca usposabljanja ne preplava predpisanih plavalnih norm.

  3. Zaradi strokovne usposobljenosti ter zgoraj opisane problematike ZRV predlaga, da se vsi kandidati obvezno udeležijo začetnega usposabljanja za RIV. Glede na predhodno oceno plavalnih sposobnosti se opredeli določena skupina aktivnih ali bivših plavalcev ali vaterpolistov ter se jim prizna plavalni del tečaja. Strokovno-tehnični in teoretični del tečaja za RIV pa ostaneta obvezna za vse kandidate za RIV.

  4. Zaradi mogočih zdravstvenih težav na dan izpitnega preverjanja se kandidata, ki plava slabše od predpisane norme, prestavi na naslednji rok. V kolikor na naslednjem roku ne preplava predpisanih norm, se mu prepove opravljanje izpita za eno leto.

  5. Strinjamo se, da je odplavana plavalna norma pogoj za nadaljevanje praktičnega preizkusa. Kandidat, ki ne preplava predpisane norme za program, se prestavi na naslednji izpitni rok. V kolikor na naslednjem roku ne preplava predpisanih norm, se mu prepove opravljanje izpita za eno leto. Ostane mu možnost, da se mu plačani stroški priznajo in ponovno plačilo ni potrebno. To naj bi veljalo tako za praktični kot tudi za teoretični del izpita.

  6. V primeru, da izvajalec usposabljanja prijavi kandidata na izpit, kljub temu da v poteku usposabljanja ne dosega predpisanih norm, razvidnih po posebnem obrazcu, se ga oglobi in se mu odvzame pooblastilo.

  7. Če kandidat na izpitu neuspešno opravi več kot dve strokovno-tehnični vaji in je neuspešen na teoretičnem delu izpita, se mora udeležiti ponovnega usposabljanja. Prav tako velja to še posebej za kandidate, ki obnavljajo izpit.

  8. Strinjamo se z uvedbo vsakoletnega obnavljanja znanja. Predlagamo obvezno uvedbo vsakoletnih seminarjev ter obvezno prisotnost na enem izmed razpisanih seminarjev. Vsako tretje leto pa naj sledi obnova licence, kot to velja že sedaj.

  9. Pogoje za pridobitev pooblastila za izvajanje usposabljanj bi sestavljal program za inštruktorja reševalcev, ki bi bil usposobljen po zgoraj navedenih priporočilih in temeljih dobre prakse.

  10. Kot že rečeno, bi bili izvajalci programov usposabljanj inštruktorji, ki so tudi strokovno usposobljeni. Prav tako bi posledično tudi strokovno usposabljali in bili pod nadzorom strokovne komisije s strani URSZR, ki bi preverjala usposobljenost inštruktorjev. Z uveljavitvijo vsega opisanega in predlaganega bi se močno znižal strošek usposabljanja, saj bi se proces usposabljanja pričel že pri delfinu reševalcu. Prioritetni namen ZRV je vzpostaviti učinkovit sistem usposabljanja RIV, ki bi delovali predvsem na volonterski bazi, ki je glede na trenutno stanje RIV nemogoča. 

Sprememba programa usposabljanja za reševalce iz vode na naravnih kopališčih oziroma praktičnega preizkusa usposobljenosti

 Kot smo že opisali, je v Sloveniji nesmiselno zaostrovati plavalne norme, saj potrebujemo glede na število posredovanj RIV in na število utopitev strokovno bolje usposobljene RIV, ki so tudi bolje usposobljeni za nudenje PP.

  1. Predlagamo, da se glede na zgoraj predstavljen program usposabljanja za RIV na morju, v jezerih in v stoječih vodah uvede samostojen program ter se izvaja izključno v morju.

  2. Zaradi boljše usposobljenosti, poznavanja morja ter njegovih pasti in samega dela RIV na morju in v naravnem kopališču je smiselno izvajanje usposabljanj in izpitov na morju ali v jezeru.

  3. Kot že opisano, se ZRV-ju ne zdi smiselno zaostrovanje plavalnih norm, saj s tem pridobimo samo boljše plavalce. V Sloveniji glede na statistične podatke, potrebe upravljavcev kopališč, rezultatov anket itd. v prvi vrsti potrebujemo strokovno bolje usposobljene RIV. Predvsem bi bilo potrebno razmisliti o strokovnosti in nudenju prve pomoči poškodovancu s strani RIV − glede na to, da poteka obnova PP na vsaka tri leta.

  4. Predlagamo, da se preizkus plavalnih sposobnosti izvaja v morju, in sicer ne glede na vremenske razmere in ob uporabi ABC opreme. Predlagamo, da se po vzoru iz tujine plava postavljena proga v morju v dolžini 400 m in v času pod 8 min. Kandidati štartajo s točke na plaži, si nadenejo ABC opremo, odplavajo določeno progo in končajo na določenem mestu na plaži.

  5. Plavanje v tehniki reševalni kravl na 50 m naj se izvaja v morju, in sicer do določene boje ali označbe, ter ostane 50 sekund.

Organizacija in izvedba preizkusov usposobljenosti

  1. V primeru uvedbe inštruktorja bi identiteto kandidatov preverjali inštruktorji. Identiteta bi se preverjala tudi s predložitvijo predlaganega obrazca ali »LISTA KANDIDATA«, iz katerega je jasno razvidno napredovanje kandidata.

  2. Pri preverjanju so lahko prisotni: kandidati, komisija, predstavnik URSZR in inštruktorji, ki bi tudi potrjevali identiteto kandidatov in z obrazcem zagotavljali usposobljenost kandidatov za predlagani izpit.

  3. V primeru večjega števila kandidatov jih je smiselno prerazporediti na dodatne roke, po katerih obstaja večje povpraševanje pred poletno sezono in v poletnih mesecih. Glede na potrebe bi bilo smiselno uvesti dodaten izpitni rok v juliju.

Zveza Reševalcev iz Vode,
oktober 2016

 

Z A P I S N I K


Dogodek: Sestanek pooblaščenih izvajalcev usposabljanja in članov komisije za preverjanje usposobljenosti reševalcev iz vode o programih usposabljanja in preizkusih usposobljenosti reševalcev iz vode, ki je bil v ponedeljek, 17. 10. 2016 ob 16. uri v prostorih Uprave RS za zaščito in reševanje.

Vabljeni: Renato Fänrich – Aquateam, Robert Jurkas – Zveza reševalcev iz vode, Atlantis – vodno mesto, Luka Smrkolj – Zavod za šport Kranj, Sretan Stanišić, Aleš Mahnič, Rok Kerin, Zahteva d. o. o., dr. Boro Štrumbelj, dr. Igor Štirn, dr. Dorica Šajber, mag. Miroslav Peternel, Aleš Ošljak, Borut Dežman.

Prisotni: Luka Smrkolj – Zavod za šport Kranj, Robert Jurkas, Jurij Šerbec, Matej Škoberne – Zveza reševalcev iz vode, Renato Fänrich in Gregor Zavšek – Aquateam, Aleš Ošljak in dr. Igor Štirn – člana komisije, mag. Mojca Zupan, Nada Osenk in Darja Žličar – Uprava RS za zaščito in reševanje.

Odsotnost so predhodno opravičili dr. Dorica Šajber, dr. Boro Štrumbelj in Borut Dežman.

Dnevni red:
1. Uvod.
2. Slaba pripravljenost in usposobljenost kandidatov – predlogi in možne rešitve.
3. Sprememba programov usposabljanja za reševalce iz vode na bazenskih in naravnih
kopališčih oziroma praktičnega dela preizkusa usposobljenosti.
4. Organizacija in izvedba preizkusov usposobljenosti.
5. Razno.

K 1. točki dnevnega reda
D. Žličar je prisotne seznanila, da je bil sestanek sklican na pobudo Uprave RS za zaščito in reševanje (v nadaljevanju URSZR) oziroma članov komisije za preverjanje usposobljenosti reševalcev iz vode, ki je po koncu sezone 2015/16 izpostavila slabo pripravljenost in usposobljenost kandidatov, spremembo programa usposabljanja za reševalce iz vode na naravnih kopališčih (program B) in organizacijo ter izvedbo preizkusov usposobljenosti. Pooblaščenim izvajalcem usposabljanja so bile predhodno poslane ugotovitve komisije. Vsi so bili pozvani, da v zvezi z navedeno problematiko  pošljejo pobude in predloge, ki naj bi jih obravnavali na skupnem sestanku. Vabilu so se odzvali Zavod za šport Kranj, Sretan Stanišić, Rok Kerin, Borut Dežman in Zveza reševalcev iz vode (šele na dan sestanka). 
D. Žličar je predstavila nekaj statističnih podatkov. Po evidenci, ki jo vodi URSZR, je trenutno 824 reševalcev iz vode, ki imajo veljavno licenco po programih A, B ali D. V sezoni 2015/16 je izpit ali licenco po teh programih opravilo 217 reševalcev iz vode, leta 2017 pa licenca poteče 219 reševalcem iz vode. Poleg teh lahko pričakujemo še približno 100 kandidatov, ki se vsako leto na novo usposobijo po programih A, B ali D. Glede trditve Zveze reševalcev iz vode, da se v zadnjih letih večina reševalcev iz vode usposablja po modulu A1 je bilo pojasnjeno, da je med leti 2011 in 2016 po modulu A1 izpit ali licenco opravilo 341 reševalcev iz vode, po modulu A2 pa 659 reševalcev iz vode.

K 2. točki dnevnega reda
Prisotni so obravnavali vse prejete predloge in pobude za izboljšanje pripravljenosti in usposobljenosti reševalcev iz vode. D. Žličar je pojasnila, da so nekateri predlogi kratkoročno neuresničljivi, saj so vezani na spremembo Zakona o varstvu pred utopitvami ali Pravilnika o reševalcih iz vode, večino navedenih težav pa se da rešiti tudi brez posega v predpise.
a) Pooblaščeni izvajalci usposabljanja na URSZR pošljejo seznam oseb, ki so se udeležili usposabljanja in rezultate preizkusa iz znanja plavanja in plavalnih sposobnosti, ki so pogoj  za uvrstitev na usposabljanje.
b) Kandidat za reševalca iz vode se ne more prijaviti k izpitu, če na usposabljanju ne preplava predpisane plavalne norme.
Vsi prisotni izvajalci usposabljanja so oba predloga podprli. Na ta način bo omogočena lažja kontrola obveznega usposabljanja, komisija za preverjanje usposobljenosti pa bo imela primerljive podatke o plavalnem znanju kandidatov.

Sklep številka 1:
URSZR pripravi obrazec, ki ga izvajalci usposabljanja pred posamezno izvedbo pošljejo URSZR, ta pa ga preda članom komisije. Obrazec naj vsebuje podatke o imenu in priimku kandidata, rezultate preizkusa iz znanja plavanja in plavalnih sposobnosti pred začetkom usposabljanja in po  končanem usposabljanju. Če kandidata ni na seznamu nobenega izvajalca usposabljanja, ne more opravljati preizkusa usposobljenosti. To ne velja za reševalce iz vode, ki po treh letih ponovno opravljajo preizkus usposobljenosti in se prijavijo skladno z navodili iz razpisa. Rok za realizacijo  sklepa je 1. 12. 2016.
c) Reševalec iz vode lahko postane aktivni ali bivši plavalec ali vaterpolist, ki je bil v klubu aktiven vsaj tri leta oziroma odličen plavalec, ki odplava predpisano plavalno normo za posamezni program.
Predlog ni bil sprejet, saj so pogoji za reševalca iz vode že določeni v Zakonu o varstvu pred utopitvami in v Pravilniku o reševalcih iz vode, vključno s časovnimi normami za opravljen preizkus iz plavalnih sposobnosti.
d) Če kandidat na izpitu plava slabše od predpisane norme, ki je pogoj za usposabljanje, izpita ne sme opravljati eno leto.
Ob upoštevanju sklepa 1 je predlog nesmiselen, zato ni bil podprt.
e) Odplavana plavalna norma naj bo pogoj za nadaljevanje praktičnega preizkusa pri preverjanju usposobljenosti. Če kandidat ne odplava predpisane norme za program, na katerega se je prijavil, ima na voljo naslednje možnosti:
- preusmeri se na program, za katerega je predpisana lažja plavalna norma in nadaljuje spreizkusom usposobljenosti;
- če od predpisane norme odstopa manj kot 5 odstotkov, lahko pride na naslednji preizkus, že plačani stroški se priznajo, ponovno plačilo ni potrebno;
- če od predpisane norme odstopa več kot 5 odstotkov, se lahko prijavi na naslednji  preizkus in ponovno plača stroške celotnega preizkusa.
Vsi prisotni so se strinjali, naj bo odplavana plavalna norma pogoj za nadaljevanje praktičnega preizkusa usposobljenosti. Odplavana plavalna norma pomeni, da kandidat skladno s posameznim programom uspešno opravi vse plavalne vaje, in sicer: plavanje na mestu, plavanje pod vodo in  plavanje na razdaljo. Sprejemljiva je tudi prva alinea predloga, z drugo in tretjo alineo pa se večina prisotnih ni strinjala. Predstavniki Zveze reševalcev iz vode so predlagali ukinitev modula A1, ki naj bi razdeljeval status reševalcev iz vode na bazenskih kopališčih ter zniževal plačilo in ugled  reševalcev iz vode. V predlogu navajajo, da so tudi upravljavci kopališč izrazili željo po združitvi modula A1 in A2. Obseg preizkusa usposobljenosti po modulu A1 naj bi bil premalo zahteven, čeprav so hkrati tudi nasprotovali zaostrovanju plavalnih norm, zlasti pri programu B. Pomembnejše in  bolj uporabno se jim zdi znanje prve pomoči, medtem ko plavalnemu znanju ne pripisujejo velikega pomena. Zveza reševalcev iz vode se strinja, da je znanje plavanja osnovni pogoj za uvrstitev na usposabljanje. Glede na statistične podatke o številu utopitev pa so v razmislek postavili vprašanje, ali naj bi bili reševalci iz vode predvsem dobri plavalci ali naj bi bili predvsem bolje usposobljeni za reševanje iz vode, zlasti za nudenje prve pomoči.

Sklep številka 2:
Pogoj za nadaljevanje praktičnega preizkusa usposobljenosti so uspešno opravljene vaje plavanja na razdaljo, pod vodo in na mestu. Kandidat, ki je pri tem neuspešen, se lahko preusmeri na program, za katerega je predpisana lažja plavalna norma in nadaljuje s praktičnim preizkusom usposobljenosti. V nasprotnem primeru se lahko prijavi na naslednji razpisan termin.
Ker je ta sklep povezan s premembo programov usposabljanja A in B, bo URSZR pripravila predlog spremembne programov v točki, ki obravnava obvezne načine preverjanja in ocenjevanja znanja.
f) Če izvajalec usposablja kandidate, ki ne dosegajo predpisane plavalne norme, se ga oglobi in se mu odvzame pooblastilo.
Pooblastilo se izvajalcem usposabljanja lahko odvzame le v primeru večjih kršitev pri izvajanju usposabljanja. Globo jim lahko izda le pristojni inšpektor na podlagi zakonsko opredeljnih kazenskih določb. Predlog zato ni bil sprejet.
g) Če kandidat na izpitu neuspešno opravi dve ali več vaj, lahko izpit ponovno opravlja šele čez pol leta.
Pravila za ponovno opravljanje so že določena v posameznem programu in Pravilniku o reševalcih iz vode, zato predlog ni bil sprejet.
h) Preverjanje usposobljenosti (obnova licence) naj se ponovno izvaja vsako leto.
Interval preverjanja usposobljenosti je že določen v Zakonu o varstvu pred utopitvami, zatopredlog ni bil sprejet.
 i) Pogoji za pridobitev pooblastila za izvajanje usposabljanja so preblagi, zato naj se uvede poseben izpit za izvajalce usposabljanja oziroma spremeni pogoje za pridobitev pooblastila.
j) Izvajalci usposabljanja bi se morali periodično usposabljati in dosledni izvajati prepisane programe. Prioreiteta je kvalitetno usposabljanje in ne zaslužek ter usposabljanje neprimernih kandidatov preko Zavoda za zaposlovanje.
Večina prisotnih je oba predloga načelno podprla, izraženi pa so bili pomisleki glede vsebin in izvajalcev strokovnega usposabljanja ter čezmejnega opravljanja storitev. Predlog je še premalo dodelan, zato so bili vsi prisotni pozvani, naj pripravijo svoje predloge. Poseben sklep v zvezi s tem ni bil sprejet.

K 3. točki dnevenga reda
a) Program B naj bo nadgradnja programa A, modula A2, Kandidat, ki opravi program B ima priznan tudi program A2, modul A1 in A2. Podobne vaje naj se ne podvajajo in naj bodo smiselno prilagojene višjim zahtevam programa B. Trenutno veljavni program B tega ne omogoča, zato naj se v  tem delu spremeni.
Komisija za preverjanje usposobljenosti je ugotovila, da je z zadnjo spremembo programa B, le ta postal lažji od programa A2, čeprav je bil namen ravno obraten. Večina prisotnih se je strinjala, da mora biti reševalec iz vode na naravnih kopališčih boljši plavalec, zato bi moral biti ta program najzahtevnejši.
Predstavniki Zveze reševalcev iz vode so podali ločeno mnenje in ponovno poudarili, da se ne strinjajo z zaostrovanjem plavalne norme. Prav tako menijo, da bi moral biti program B popolnoma samostojen in naj bi se strogo loči od programa A. Menijo, da bi morali biti za zaostritev plavalnih norm podani tehtni argumenti in narejena ustrezna analiza. Glede spreminjanja programa oziroma plavalnih norm predlagajo usklajevalni sestanek.

Sklep številka 3:
Program B naj se spremeni v točki 6.1.2. Dodata naj se vaji reševanja onemoglega ali nerazsodnega in negibnega z reševalno tubo.
b) Program B naj se izvaja v morju oziroma izključno v naravnih pogojih (morje, reka, jezero).
Predlog je neuresničljiv, saj je v naravnih razmerah nemogoče zagotoviti enake pogoje za vse, kar še posebej velja za vaje s časovno normo.
c) Zaostrijo naj se plavalne norme.
Dr. I. Štirn, s katerim se je strinjala večina prisotnih, meni, da morajo biti reševalci iz vode na naravnih kopališčih, poleg vseh ostalih lastnosti in znanja, ki jih morajo imeti, predvsem tudi dobri plavalci. Biti morajo hitri in vzdržljivi. Po njegovem mnenju je plavanje na 200 m z vmesnim plavanjem pod vodo v časovni normi zelo primeren test, ki loči dobre plavalce od povprečnih ali slabih.
Predstavniki Zveze reševalcev iz vode zaostrovanju plavalnih norm nasprotujejo in predlagajo, da v tej točki program B ostane nespremenjen. Pred morebitno spremembo programa predlagajo obvezni usklajevalni sestanek.
d) Preizkus plavalnih sposobnosti po programu B naj bo podoben kot pri programu A2, torej z
vmesnim plavanjem pod vodo. Predlogi:
- 400 m z vmesnim plavanjem pod vodo
- 200 m z vmesnim plavanjem pod vodo v času 3 minute 45 sekund.

Predstavnika komisije sta predlagala spremembo programa B in vajo plavanja na 200 m razdalji z vmesnim plavanjem pod vodo v času 3 minute 45 sekund.
Zveza reševalcev iz vode se s predlogom ne strinja, saj nasprotuje zaostrovanju plavalne norme.
Pred morebitno spremembo programa predlagajo obvezni usklajevalni sestanek.
Izraženi so bili pomisleki, da je časovna norma določena brez kakršne koli analize rezultatov, zato obstaja možnost, da se bo čez čas rešitev spet pokazala kot neustrezna.
D. Žličar je povedala, da URSZR lahko preskrbi večletne rezultate plavanja reševalcev iz vode na 200 m z vmesnim plavanjem pod vodo.

Sklep številka 4:
Predlaga se sprememba prve alinee točke 6.1.2 programa B. Časovna norma naj se določi šele
na podlagi analize rezultatov plavanja reševalcev iz vode. URSZR podatke reprezentativnega
vzorca posreduje Fakulteti za šport, ki bo analizirala rezultate.
e) Norma za plavanje 50 m v tehniki reševalni kravl naj se zaostri iz 50 in 48 sekund na 45
oziroma 43 sekund, odvisno od dolžine bazena.
Večina prisotnih, razen predstavnikov Zveze reševalcev iz vode, se je s predlogom strinjala.
Sklep številka 5:
Predlaga se sprememba druge alinee točke 6.1.2 programa B, in sicer naj se spremeni čas za
vajo plavanja v tehniki reševalni kravl iz sedanjih 50 na 45 sekund in iz sedanjih 48 na 43
sekund.

K 4. točki dnevnega reda
a) Zaradi možnosti zlorab komisija pred preizkusom usposobljenosti in dodatno po potrebi
preverja identiteto kandidatov.
Predlog so podprli vsi prisotni.

Sklep številka 6:
Komisija bo pred začetkom preizkusa usposobljenosti in tudi dodatno po potrebi preverjala
identiteto kandidatov. URSZR pravilo vključi v merila za delo komisije pri preverjanju
usposobljenosti, ki so objavljena na spletni strani. Sklep se lahko začne izvajati takoj.
b) Pri preverjanju so lahko prisotni:
- kandidati, komisija in predstavnik URSZR,
- kandidati, komisija, predstavnik URSZR in izvajalci usposabljanja.
Večina prisotnih se je strinjala, da so pri preverjanju usposobljenosti lahko
Objava: 26.10.2010
Preberite tudi...
01.08.2018

Do polovice julija se je utopilo že devet ljudi

Do polovice julija se je utopilo že devet ljudi
26.07.2018

Nesreča nikoli ne počiva: naj bo kopanje varno in zabavno

Nesreča nikoli ne počiva: naj bo kopanje varno in zabavno
20.07.2018

Starši pazite na svoje otroke med plavanjem

Starši pazite na svoje otroke med plavanjem
08.07.2018

Veste, kako pomagati utapljajočemu?

Veste, kako pomagati utapljajočemu?
Aktualne objave

Do polovice julija se je utopilo že devet ljudi

Do polovice julija se je utopilo že devet ljudi

Nesreča nikoli ne počiva: naj bo kopanje varno in zabavno

Nesreča nikoli ne počiva: naj bo kopanje varno in zabavno
© 2019 slolifeguard.com | O piškotkih
FB
Telefon Facebook