Nevarnosti v vodi: kopalci, bodimo oči reševalcev

953473

Od leta 2011 se je pri nas utopilo 85 ljudi, letos štirje. Najnevarnejše so reke, policija pa nasploh opozarja predvsem na nevarnosti, ki prežijo na divjih oziroma črnih kopališčih. Tudi reševalci na urejenih kopališčih imajo precej dela, na srečo najpogosteje z manjšimi poškodbami in slabim počutjem obiskovalcev.

V Izoli so pred dnevi iz morja reševali starejšo gospo, a ji kljub posredovanju ekipe nujne medicinske pomoči niso mogli več pomagati. S poškodbami pa se je končala razposajenost kopalca, ki je istega popoldneva na območju Bohinja skočil v Savo. Gladina je bila nizka in s telesom je nevarno udaril ob rečno dno, tako da je končal v ljubljanskem kliničnem centru. »Manjših poškodb in slabega počutja je na naših kopališčih vsak dan kar precej. Resnih reševanj je na srečo manj. Imamo pa veliko dela ob konicah, na primer koncih tedna, ko pridejo ljudje na Obalo zgolj za kak dan ali dva. Veliko jih je treba opozarjati, delati za preventivo, kajti ta je najpomembnejša,« pravi Jurij Šerbec, ki kot reševalec trenutno dela v enem od izolskih hotelov, je pa tudi podpredsednik Zveze reševalcev iz vode Slovenije.

Nevarni alkohol

Vzroki za utopitve so po Šerbčevih besedah pri starejših nekoliko drugačni kot pri mlajših. »Že tako imajo zdravstvene težave, če dodamo še alkohol, četudi v majhnih količinah, pa te lahko postanejo še izrazitejše. Bolj bi se morali izogibati tudi vročini in sopari,« opozarja. Robert Jurkas, predsednik zveze reševalcev, prida: »Infarkti, srčni zastoji so pri starejših pogosti. Zrak ima 30, 34 stopinj, potem pa burja morje ohladi na kakih 20. Še za mlado ožilje je to napor... Potem pozabijo vzeti tablete za uravnavanje tlaka, svoje naredita družba in alkohol.« Mladi po drugi strani precenjujejo svoje sposobnosti, radi se zabavajo, tu je tudi alkohol. »Na srečo se večina nesreč konča 'le' s poškodbami,« razloži Šerbec. A te so seveda lahko tudi zelo hude, celo s trajnimi posledicami. Jurkas pa opozarja, da mladi dandanes pri nas premalo spoštujejo navodila reševalcev in pravila obnašanja na kopališču: »Ko je včasih reševalec posredoval, se je to upoštevalo. Zdaj je tega precej manj. Mladina se tudi na tak način rada dokazuje.«

Po Šerbčevih besedah bi morali tudi več delati za ozaveščenost kopalcev. »Dobro bi bilo, da bi bili pozornejši drug na drugega. Da bi bili nekakšne oči za reševalce in hitro javili, če je potrebna pomoč.« Na vprašanje, na kaj bi veljalo kopalce še posebej opozoriti, pa odgovarja, naj ne plavajo dlje kot 100 do 150 metrov od obale. »V nasprotnem primeru jih lahko doleti kazen, predvsem pa je plavanje dlje od obale zelo nevarno, saj je tam že dovoljeno glisiranje. Tam plavalec že potrebuje spremljevalni čoln. Svetujem torej plavanje ob obali,« pravi Šerbec.

Nevarne gramoznice

V letih od 2011 do 2015 se je po podatkih policije utopilo 81 oseb, večinoma starejši in ljudje v zrelih letih. Štirje so bili stari manj kot 15 let. Statistika pravi, da se je v dvanajstih primerih zgodilo zaradi zdrsa in v osmih zaradi neznanja plavanja. Največ jih je izgubilo življenje v rekah, takih primerov je bilo 34, v morju pa 15 (podatkov o tem, koliko na urejenih in koliko na neurejenih plažah, ne zbirajo). Drago Menegalija iz generalne policijske uprave opozarja tudi na nevarnosti, ki grozijo na tako imenovanih črnih oziroma divjih kopališčih. Torej v gramoznicah, jezerih, rekah, ki so lahko zelo nevarni, vprašljiva pa je tudi kakovost vode. Ponekod so postavljene opozorilne table, ki prepovedujejo dostop oziroma obveščajo, da gre za kopanje na lastno odgovornost, a jih ljudje pogosto ne upoštevajo. Nevarnost preži zaradi različnih ravni gladine vode in vodnih vrtincev. Še posebej so nevarne zapuščene gramoznice, napolnjene z vodo, ki jih nihče ne nadzira. Ponekod seže voda tudi do 15 metrov globoko. Kot svetuje Menegalija, naj kopalci upoštevajo opozorila in se v teh vodah ne potapljajo ter ne skačejo vanje, če je voda motna. Še zlasti je treba na to opozarjati otroke. Tem, zlasti mlajšim, je treba tudi povedati, naj te vode ne požirajo.

In kako reševati iz vode? Po izkušnjah policije je utapljajočemu bolje vreči vrv ali vejo, kot skočiti v vodo, da bi ga rešili. Sploh če niste najboljši plavalec. Junaštvo je namreč lahko pogubno tako za utapljajočega kot reševalca, saj je reševanje hud telesni napor. Utapljajočemu se je treba približati s hrbtne strani in ga zagrabiti, na primer za lase. Če se oklene reševalca, za slednjega ni drugega izhoda, kot da se potopi in se tako reši smrtonosnega prijema. Sicer pa utapljajočemu lahko reši življenje že klic na telefonski številki 112 ali 113, na morju pa tudi na Upravo RS za pomorstvo.

https://www.dnevnik.si/1042747561
Objava: 29.07.2016
Preberite tudi...
13.07.2019

Kako poteka delo reševalca iz vode?

Kako poteka delo reševalca iz vode?
01.08.2018

Do polovice julija se je utopilo že devet ljudi

Do polovice julija se je utopilo že devet ljudi
26.07.2018

Nesreča nikoli ne počiva: naj bo kopanje varno in zabavno

Nesreča nikoli ne počiva: naj bo kopanje varno in zabavno
20.07.2018

Starši pazite na svoje otroke med plavanjem

Starši pazite na svoje otroke med plavanjem
Aktualne objave

Kako poteka delo reševalca iz vode?

Kako poteka delo reševalca iz vode?

Do polovice julija se je utopilo že devet ljudi

Do polovice julija se je utopilo že devet ljudi
© 2019 slolifeguard.com | O piškotkih
FB
Telefon Facebook