Kako pa ste se vi znašli v tem delu?
Še kot dijak, sem opravljal razna študentska dela v Termah Čatež. Tam sem spoznal veliko reševalcev iz vode in se seznanil z njihovim delom ter usposabljanjem. Že po dveh mesecih sem se prijavil na tečaj in si tako pridobil licenco reševalca iz vode.
Vsi dobro poznamo Bay watch, serijo o reševalcih iz vode, ki je prevzela svet, skozi čas pa so se na televizijah in v serijah pojavljali še drugi reševalci iz vode. Tam je to delo predstavljeno kot atraktivno in nevarno.

Je to fikcija ali resnica?
Naloga reševalca iz vode je, da opazuje vodne površine, informira in opozarja ter nudi prvo pomoč vsem, ki jo na kopališču potrebujejo. Tako se pogosto srečujemo tudi s situacijami, ki niso povezane z vodo. Razne poškodbe, druge zdravstvene težave, reševanje reklamacij gostov glede bazena.... Tako, da zna biti delo res precej zanimivo. Izkušnje, ki si jih z leti nabereš, so ti kasneje zelo v pomoč. Nevarno lahko postane pri reševanju utapljajočega v globoki vodi, ko se ta lahko reševalca oklene z rokami in ga ne spusti. Takrat moramo začeti z uporabo posebnih prijemov in pripomočkov, ki se jih reševalec nauči na tečaju. Tako, da bi lahko rekli, da je do neke mere delo res podobno temu, kar kažejo na televiziji.

Glede na svoje izkušnje, kaj bi rekli, ali so reševalci iz vode res deležni takšnega občudovanja nasprotnega spola, kot je to pokazano v filmih in serijah?
Uniforma sigurno doda nekaj točk. (smeh)

Kako torej izgleda tipični dan reševalca iz vode?
Jutro se začne s pregledom bazenov, toboganov, omaric za prvo pomoč in raznih drugih naprav v sklopu kopališča. Čez dan si namestimo veliki senčnik čez opazovalni stol, da se zaščitimo pred soncem (čokoladno rjavi barvi kože se kljub temu ne da izogniti), delamo obhode, med katerimi še posebno pazimo na otroke, na to, da so v spremstvu, da imajo rokavčke, če še ne znajo plavati - o tem vprašamo starše, in podobno. Dostikrat se zgodi, da so otroci brez nadzora in takrat je naša naloga, da na to opozorimo starše. Preventiva pred utopitvijo je seveda na prvem mestu. Pomagamo pa tudi invalidom pri vstopu v bazen.
Kopališki red morajo upoštevati vsi.

Ste se med svojim delom tudi sami kdaj znašli v nevarnosti?
Po moji oceni se to še ni zgodilo.

Se vam zdi, da je delo reševalcev iz vode nevarnejše oziroma težje na morju ali v bazenih?
Glede nevarnosti se naravna kopališča od umetnih ne razlikujeta veliko. Na morju ima reševalec malo večji rajon opazovanja, ima pa zato tudi več pripomočkov za reševanje. Samo v primeru nevihte in velikih valov zna biti reševanje na morju bolj zahtevno.

Nam lahko zaupate kakšno zanimivo zgodbo, povezano z vašim delom?
Bi vzela preveč prostora, zato raje ne. (smeh)

Zakaj ste ustanovili Društvo reševalcev iz vode, Lifeguard?
Društvo smo ustanovili predvsem zaradi reševalcev samih, da se malo bolj povežemo med seboj. Velika večina reševalcev je študentov in tako si razna tekmovanja in srečanja organiziramo sami. Sodelujemo tudi z Upravo za zaščito in reševanje Republike Slovenije, glede novih tehnik reševanja in pripomočkov.

Ste kdaj komu že rešili življenje?
Kar nekajkrat, največkrat v bazenu z valovi.

Kako pa ste se ob tem počutili?
Najprej sem dobil polno dozo adrenalina, ko pa sem človeka rešil, sem čutil olajšanje.

Ali vam tisti, ki jih rešite iz vode, pokažejo hvaležnost?
Skoraj vedno. Moramo pa se zavedati, da je takrat lahko človek v šoku, zato zahvale ne moremo pričakovati.

Kaj bi svetovali tistim, ki si želijo postati reševalci iz vode?
Predvsem veliko plavanja. Vsaj 400 metrov na dan v stilu kravl.

Pa vi, ste srečni v poklicu, ki ga opravljate? Koliko časa ste že reševalec iz vode?
Sem srečen in ga tudi nadgrajujem. Reševalec sem že osem let in bom najbrž še kar nekaj let ostal.

Je veliko reševalk tudi žensk ali prevladujejo moški?
Poznam kar nekaj reševalk iz vode, ki svoje delo opravljajo zelo dobro, je pa res, da prevladujejo fantje.

Prispeval: Jurij Šerbec - Predsednik