SloLifeGuard.com

Oprema za reševanje

2010-03-14T16:01:15Z

Reševalne tube

Reševalna tuba TORPEDO

Reševalna tuba GUARD:

Dimenzije: 120 x 14 x 9

Reševalna tuba je polnjena z posebno peno izjemne plovnosti. Oblecena je s posebno maso

Vodna reševalna deska

Reševalni obroči

Dimenzije:

Belo / rdeča:

ø 75 cm zunaj, ø 45 cm znotraj

Bela:

ø 65 cm zunaj, ø 38 cm znotraj

Visoko kakovostni vsestransko uporabni reševalni obroči

Zaščiteni so z poliestrom.

Na voljo v dveh različicah: bela in belo / rdeča

Obroči so olje odporni in opremljeni z vrvjo iz polipropilena, ø 8 mm, bela

Reševalne osmice

Reševalne žrdi

Reševalne boje

Pravilnik o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode

2010-02-10T15:47:49Z

Na podlagi tretjega odstavka 32. člena zakona o varstvu pred utopitvami (Uradni list RS, št. 44/00), izdaja minister za zdravje

PRAVILNIK O MINIMALNIH HIGIENSKIH IN DRUGIH ZAHTEVAH ZA KOPALNE VODE

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa minimalne higienske zahteve (v nadaljnjem besedilu: higienske zahteve), ki jih morajo izpolnjevati kopalne vode, način njihovega ugotavljanja in spremljanja ter pogoje za zagotavljanje higienskih zahtev za kopalne vode.

Zaradi varovanja zdravja uporabnikov kopališč morajo kopalne vode ustrezati zahtevam tega pravilnika.

Za zagotavljanje higienskih zahtev je odgovoren upravljavec kopališča.

Pravilnik se ne uporablja za kopalno vodo v bazenih, ki jih uporablja izključno lastnik ali člani njegove družine.

2. člen

Higienske zahteve za kopalno vodo so določene s fizikalnimi, kemijskimi in mikrobiološkimi parametri iz priloge 1 oziroma priloge 2 tega pravilnika.

Vzorec kopalne vode je higiensko ustrezen, če vrednost posameznega preiskanega parametra ustreza higienskim zahtevam iz priloge 1 oziroma priloge 2 tega pravilnika.

Vzorec kopalne vode je higiensko neustrezen, če vrednost posameznega preiskanega parametra ne ustreza higienskim zahtevam iz priloge 1 oziroma priloge 2. Če vzorec ne ustreza zahtevam tega pravilnika mora oceno o primernosti kopalne vode za kopanje (v nadaljnjem besedilu: ocena kopalne vode) podati zdravnik, specialist higiene.

II. KOPALNA VODA V BAZENSKIH KOPALIŠČIH

3. člen

Kopalna voda v bazenskih kopališčih je voda v bazenih.

Polnilna voda je voda, ki se uporablja za prvo polnjenje in dopolnjevanje bazena. Za polnilno vodo veljajo enake zahteve kot za pitno vodo, razen glede naravne vsebnosti mineralnih soli.

Čista voda je voda, ki po pripravi priteka v bazen.

4. člen

Upravljavec bazenskega kopališča mora imeti kopališkega vzdrževalca, ki je zadolžen za vzdrževanje bazenskega kopališča, higienske ustreznosti kopalne vode in nemoteno delovanje naprav za pripravo vode. Kopališki vzdrževalec mora imeti najmanj srednjo strokovno izobrazbo.

5. člen

Bazensko kopališče se loči na čisti del in nečisti del. Čisti del obsega zlasti bazen z bazensko ploščadjo. Bazenska ploščad mora biti urejena tako, da voda s teh površin ne more odtekati v bazen ali v obtočni sistem.

Pred vstopom na bazensko ploščad si morajo obiskovalci obvezno oprhati telo in razkužiti noge. Uporabo kopalne garderobe, kape in obuval določi upravljavec bazenskega kopališča s kopališkim redom. Otroci do tretjega leta starosti morajo obvezno uporabljati kopalke ali kopalne pleničke.

6. člen

Materiali in snovi, ki prihajajo v stik s kopalno, čisto in polnilno vodo, ne smejo vplivati na fizikalne, kemijske ali mikrobiološke lastnosti vode.

Vsa oprema bazena in bazenske ploščadi mora biti izdelana iz materialov, ki so odporni na korozijske vplive vode in zraka.

Prepovedana je uporaba talnih oblog iz vseh vrst tekstilnih materialov v čistem delu kopališča.

7. člen

Pri pripravi kopalne vode je potrebno opraviti najmanj dezinfekcijo z rezidualnim učinkom in korekcijo pH vrednosti. Dodana sredstva se morajo enakomerno porazdeliti s pretokom v bazenu, tako da povsod v bazenu kopalna voda ustreza higienskim zahtevam.

Ne glede na prejšnji odstavek mora upravljalec bazenskega kopališča za postopke priprave kopalne vode, ki ima zaradi specifične sestave vode medicinske indikacije uporabe, pridobiti dovoljenje ministra, pristojnega za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister). Minister izda dovoljenje na podlagi strokovnega mnenja Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IVZ) oziroma območnega zavoda za zdravstveno varstvo.

8. člen

Pri pripravi kopalne vode upravljavec bazenskega kopališča lahko uporablja standard SIST DIN 19643 – 1 do 5 ali drug enakovreden standard.

9. člen

Vsak bazen mora biti opremljen z napravami za kontinuirano merjenje temperature, prostega klora, redoks potenciala in pH vrednosti kopalne vode in z avtomatskimi dozirnimi napravami za korekcijo vrednosti parametrov.

Upravljavec bazenskega kopališča mora zagotoviti zapisovanje vseh parametrov iz prejšnjega odstavka v evidenco obratovanja bazenskega kopališča iz 14. člena tega pravilnika.

Meritve se morajo opraviti približno v sredini daljše stranice pravokotnih bazenov ali na podobnem odgovarjajočem mestu v bazenih nepravilnih oblik.

Vrednosti parametrov iz prvega odstavka tega člena je treba enkrat dnevno izmeriti ročno ter jih vpisovati v evidenco obratovanja bazenskega kopališča iz 14. člena tega pravilnika.

Upravljavec bazenskega kopališča mora najmanj enkrat letno zagotoviti umerjanje (preverjanje delovanja) merilcev za ročno merjenje parametrov in o tem voditi dokumentacijo.

10. člen

Upravljavec bazenskega kopališča mora imeti izdelan in dokumentiran režim dodajanja polnilne vode, posebej za vsak bazen. Dnevno je treba nadomestiti, računano na uporabnika, najmanj 30 litrov kopalne vode s polnilno vodo, kar se preverja z merilcem količine dodane vode.

Upravljavec bazenskega kopališča mora skupno količino dodane polnilne vode vpisovati v evidenco obratovanja bazenskega kopališča iz 14. člena tega pravilnika.

Za nadziranje kroženja kopalne vode mora biti nameščen merilec pretoka vode skozi bazen. Upravljavec bazenskega kopališča mora delovanje črpalk za meritve pretoka skozi bazen vpisovati v evidenco obratovanja bazenskega kopališča iz 14. člena tega pravilnika.

11. člen

Za bazenska kopališča se lahko oblikujejo smernice dobre higienske prakse za kopalno vodo. Smernice dobre higienske prakse za kopalno vodo pripravi interesno združenje kopališč ali drugi zainteresirani po posvetu z Zdravstvenim inšpektoratom Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zdravstveni inšpektorat). Smernice odobri ministrstvo, pristojno za zdravje.

12. člen

Pri bazenih, ki obratujejo celo leto, je treba najmanj vsakih 6 mesecev celotni obtočni sistem, vključno z bazeni, popolnoma izprazniti, izprati, napolniti in hiperklorirati za 2 uri. Enak postopek je treba izvesti pri bazenih, ki obratujejo sezonsko, pred začetkom obratovanja.

Filter je potrebno, ne glede na čas obratovanja, spirati najmanj enkrat tedensko.

O izvedenih postopkih iz prvega in drugega odstavka tega člena mora upravljavec izdelati zapis, ki je sestavni del evidence obratovanja bazenskega kopališča iz 14. člena tega pravilnika.

13. člen

Upravljavec bazenskega kopališča mora imeti izdelan načrt čiščenja kopališča, ki mora vsebovati najmanj naslednje podatke: kaj čistiti, kako čistiti, s čim čistiti, kdaj čistiti in kdo čisti.

Kopališče je treba čistiti dnevno. Za čiščenje čistega dela kopališča je obvezna uporaba mehaničnih in kemičnih sredstev ter po potrebi dezinfekcijskih sredstev.

Dno bazenov je treba čistiti dnevno, stene bazenov in prelivne žlebov pa najmanj enkrat tedensko.

Čiščenje čistih in nečistih delov kopališča se opravlja po končanem obratovalnem času ter po potrebi med obratovalnim časom.

Upravljavec bazenskega kopališča mora zagotoviti vodenje dnevnega evidenčnega lista čiščenja, iz katerega je razvidno kaj, kdaj in kdo je opravil čiščenje.

Upravljavec bazenskega kopališča mora zagotoviti nadzor izvajanja načrta čiščenja.

Načrt in dnevni evidenčni listi čiščenja so sestavni del evidence obratovanja bazenskega kopališča iz 14. člena tega pravilnika.

14. člen

Upravljavec bazenskega kopališča mora voditi evidenco obratovanja bazenskega kopališča v skladu s prilogo 4 tega pravilnika.

Upravljavec bazenskega kopališča mora preverjati ali je evidenca iz prejšnjega odstavka pravilno in dnevno izpolnjena ter jo hraniti za preteklo leto do konca tekočega koledarskega leta.

Evidenca obratovanja bazenskega kopališča mora biti vedno na razpolago ob inšpekcijskem pregledu.

15. člen

Upravljavec bazenskega kopališča mora pri obratovanju kopališča pri vsakem bazenu preverjati najmanj:

– ali voda ustreza higienskim zahtevam. V ta namen je treba vzeti vzorce vode iz bazena za laboratorijske preskuse,

– ali naprave za pripravo kopalne vode in naprave za kontinuirani nadzor in avtomatsko doziranje pravilno delujejo,

– ali je nadomeščanje s polnilno vodo in kroženje vode v obtočnem sistemu ustrezno dovoljenemu številu obiskovalcev in predvidenemu številu kopalcev.

Upravljavec bazenskega kopališča mora voditi evidenco o izvedenih ukrepih za odpravo pomanjkljivosti, ki je sestavni del evidence obratovanja bazenskega kopališča iz 14. člena tega pravilnika.

16. člen

Vzorčenje, laboratorijske preskuse odvzetih vzorcev in ocenjevanje preskušenih vzorcev kopalnih voda lahko opravljajo pravne in fizične osebe, ki jih imenuje minister.

Navodila za vzorčenje in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci vzorčenja kopalnih voda predpiše minister.

Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za laboratorijske preskuse odvzetih vzorcev kopalnih voda predpiše minister.

Preskusi vzorcev se opravijo po metodah, navedenih v prilogi 3 tega pravilnika.

17. člen

Upravljavec bazenskega kopališča mora v roku osmih dni po opravljenem laboratorijskem preskušanju posredovati rezultate teh preskušanj zdravstvenemu inšpektoratu in IVZ, kot upravljavcu registra kopalnih voda. V primeru higiensko neustreznega vzorca je treba, v istem roku, zdravstvenemu inšpektoratu in IVZ posredovati tudi oceno iz tretjega odstavka 2. člena tega pravilnika.

IVZ izdela letno poročilo o stanju higienske ustreznosti kopalne vode v bazenskih kopališčih v Sloveniji najpozneje do 31. marca za preteklo leto.

18. člen

Obseg preskušanj vzorcev vode je določen v prilogi 5.

Upravljavec bazenskega kopališča mora v bazenskih kopališčih, ki obratujejo celoletno zagotoviti odvzem vzorca kopalne in čiste vode enkrat mesečno, polnilne vode pa enkrat letno. Pri bazenskih kopališčih, ki obratujejo sezonsko pa mora upravljavec bazenskega kopališča zagotoviti odvzem vzorca kopalne in čiste vode dvakrat mesečno, polnilne vode pa enkrat letno.

19. člen

Če obstajajo indikacije, da je ali bi lahko prišlo do onesnaženja kopalne vode, upravljavec bazenskega kopališča, v sodelovanju s pravno ali fizično osebo iz prvega odstavka 16. člena tega pravilnika, zagotovi odvzem in preskuse vzorcev, poleg parametrov iz priloge 1 tudi za parametre v skladu z indikacijo ter določi pogostnost vzorčenja in dopustno vrednost parametrov.

20. člen

Vsako bazensko kopališče mora imeti na informacijskem mestu objavljene rezultate laboratorijskih preskusov tekočega leta za vsak bazen.

III. KOPALNA VODA V NARAVNIH KOPALIŠČIH

21. člen

Kopalna voda v naravnih kopališčih je vodno telo površinske vode ali njegov del.

Kopalna sezona je obdobje, v katerem pričakujemo večje število kopalcev. Kopalna sezona traja na morju od 15. junija do 30. septembra, na celinskih površinskih vodah pa od 15. junija do 31. avgusta.

22. člen

Upravljavec naravnega kopališča mora imeti izdelan načrt čiščenja kopališča, ki mora vsebovati najmanj naslednje podatke: kaj čistiti, kako čistiti, s čim čistiti, kdaj čistiti in kdo čisti.

Kopališče je treba čistiti dnevno po končanem obratovalnem času ter po potrebi med obratovalnim časom.

Upravljavec naravnega kopališča mora zagotoviti vodenje dnevnega evidenčnega lista čiščenja, iz katerega je razvidno kaj, kdaj in kdo je opravil čiščenje.

Upravljavec naravnega kopališča mora zagotoviti nadzor izvajanja načrta čiščenja.

23. člen

Upravljavec naravnega kopališča mora voditi evidenco obratovanja kopališča, ki jo sestavljajo dnevni evidenčni listi čiščenja, rezultati laboratorijskih preskusov odvzetih vzorcev in zapis iz prvega odstavka 30. člena tega pravilnika.

24. člen

Upravljavec naravnega kopališča mora zagotavljati izvajanje programa vzorčenja kopalne vode v skladu z določbami 29. in 30. člena ter prilogo 2 tega pravilnika.

25. člen

Vzorčenje kopalnih voda, laboratorijske preskuse odvzetih vzorcev in ocenjevanje preskušenih vzorcev lahko opravljajo pravne in fizične osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost in jih imenuje minister.

Navodila za vzorčenje in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci vzorčenja kopalnih voda predpiše minister.

Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za laboratorijske preskuse odvzetih vzorcev kopalnih voda, predpiše minister.

Preskusi vzorcev se opravijo po metodah, navedenih v prilogi 3 tega pravilnika.

26. člen

Upravljavec naravnega kopališča mora v osmih dneh po opravljenem laboratorijskem preskušanju posredovati rezultate teh preskušanj zdravstvenemu inšpektoratu in IVZ, kot upravljavcu registra kopalnih voda. V primeru higiensko neustreznega vzorca je treba, v istem roku, zdravstvenemu inšpektoratu in IVZ posredovati tudi oceno iz tretjega odstavka 2. člena tega pravilnika.

Za kopalne vode v naravnih kopališčih se v primeru, da za posamezne parametre ni določena mejna vrednost (»I«) upošteva priporočena vrednost (»G«) iz priloge 2 tega pravilnika.

IVZ izdela letno poročilo o stanju higienske ustreznosti kopalne vode v naravnih kopališčih v Sloveniji najpozneje do 31. marca za preteklo leto.

Za kopalne vode naravnih kopališč (morje, reke in jezera), ki mejijo s sosednjimi državami ali prečkajo državno mejo, se mora Republika Slovenija, v soglasju s temi državami, dogovoriti o skupnih higienskih zahtevah in ukrepih varovanja.

27. člen

Za vrednotenje kopalne vode v naravnih kopališčih ali ustrezajo higienskim zahtevam je treba upoštevati, da kopalna voda ustreza higienskim zahtevam, če preskusi vzorcev, odvzeti v zadnjih petih kopalnih sezonah, na istem vzorčnem mestu in v intervalih, kot je določeno v prilogi 2 tega pravilnika izkažejo, da:

– 95% vzorcev ustreza mejnim vrednostim parametrov (»I«), določenih v prilogi 2 tega pravilnika in

– 90% vzorcev ustreza priporočenim vrednostim (»G«), razen za parametre »skupne koliformne bakterije« in »koliformne bakterije fekalnega izvora«, za katere mora ustrezati priporočenim vrednostim 80% vzorcev;

– pri tem pa kakovost vode 5%, 10% ali 20% vzorcev, ki presegajo mejne oziroma priporočene vrednosti:

– ne odstopajo od vrednosti parametrov za več kot 50%, razen za mikrobiološke parametre, pH in raztopljeni kisik in

– naslednji vzorci, odvzeti v statistično ustreznih intervalih ne odstopajo od določenih mejnih oziroma priporočenih vrednosti.

Ne glede na prejšnji odstavek pa se vrednosti parametrov, ki odstopajo od mejnih (»I«) oziroma priporočenih (»G«) vrednosti, ne upoštevajo pri izračunu, če so posledica poplav, drugih naravnih nesreč ali izrednih vremenskih razmer.

Vrednotenje kopalnih voda v naravnih kopališčih, v skladu s prvim odstavkom tega člena izdela IVZ in ga posreduje Ministrstvu za okolje, prostor in energijo in Zdravstvenemu inšpektoratu najpozneje do 15. oktobra za kopalno sezono tekočega leta.

28. člen

Vzorčenje se začne 2 tedna pred začetkom kopalne sezone in traja do konca kopalne sezone. Vzorce je treba jemati na mestih, kjer je povprečna dnevna gostota kopalcev največja.

Vzorce je potrebno jemati po možnosti 30 cm pod gladino vode za vse parametre, razen za mineralna olja, za katera se vzorce jemlje na površini vode.

29. člen

Upravljavec naravnega kopališča mora pred začetkom kopalne sezone zagotoviti pregled stanja na vplivnem okolju kopališča in o ugotovitvah pregleda izdelati zapis.

Pri pregledu je treba pridobiti geografske in topografske podatke vplivnega okolja kopališča, podatke o obstoječih in morebitnih onesnaževalcih na vplivnem okolju kopališča, njihovo vrsto in količino ter vpliv na higiensko ustreznost kopalne vode.

Če se pri inšpekcijskem nadzoru ugotovi ali če rezultati preskušanj odkrijejo sproščanje snovi v okolje ali če obstaja verjetnost sproščanja snovi v okolje, ki lahko poslabšajo higiensko ustreznost kopalne vode, mora upravljavec naravnega kopališča zagotoviti dodatno vzorčenje kopalne vode.

30. člen

Odstopanja od mejnih vrednosti so možna pri parametrih, ki so v prilogi 2 tega pravilnika označeni z »(0)«, zaradi izjemnih vremenskih ali geografskih pogojev in kadar se kopalni vodi spremenijo lastnosti kot posledica naravnega bogatenja, brez človeškega poseganja.

Navedena odstopanja ne smejo v nobenem primeru zmanjšati zahtev za varovanje javnega zdravja. Za vsako odstopanje od določb tega pravilnika je potrebno obvestiti Komisijo Evropske unije ter navesti razloge in obdobje, ko se ta odstopanja pričakujejo.

31. člen

Vsako naravno kopališče mora imeti na informacijskem mestu objavljene rezultate laboratorijskih preskusov tekočega leta.

Upravljavec naravnega kopališča mora hraniti rezultate laboratorijskih preskusov za preteklo leto do konca tekočega leta.

IV. NADZOR

32. člen

Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika opravlja zdravstveni inšpektorat.

33. člen

Zdravstveni inšpektor lahko začasno prepove uporabo kopalne vode, če iz ocene kopalne vode izhaja, da kopalna voda ni primerna za kopanje. Zdravstveni inšpektor lahko odredi tak ukrep tudi, če z inšpekcijskim pregledom ugotovi, da kopalna voda ni primerna za kopanje oziroma predstavlja tveganje za zdravje ljudi ali, da neizpolnjeni pogoji za zagotavljanje higienskih zahtev za kopalno vodo predstavljajo tveganje za zdravje ljudi.

V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

34. člen

Upravljavec bazenskega ali naravnega kopališča mora, pred začetkom opravljanja kopališke dejavnosti oziroma ob vsaki spremembi, posredovati IVZ, kot upravljavcu registra kopalnih voda podatke, ki se nanašajo na kopališče, v skladu s predpisom o razvrstitvi kopališč in organizacijskih ukrepih za varstvo pred utopitvam.

35. člen

Do izpolnjevanja pogojev po zakonu o varstvu pred utopitvami (Uradni list RS, št. 44/00) se za upravljavce bazenskega ali naravnega kopališča štejejo tudi obstoječi upravljavci po pravilniku o higienskih zahtevah za kopalne vode (Uradni list RS, št. 9/88).

36. člen

Upravljavci obstoječih bazenskih ali naravnih kopališč morajo svojo dejavnost uskladiti z določbami 4. člena, prvega in drugega odstavka 6. člena, prvega in drugega odstavka 9. člena tega pravilnika v enem letu od njegove uveljavitve.

Do uskladitve zahtev iz prvega odstavka 9. člena tega pravilnika, se podatki meritev pod številkami 1 do 5 podatkov za bazen iz priloge 4 tega pravilnika opravljajo ročno.

37. člen

Do imenovanja pravnih in fizičnih oseb iz prvega odstavka 16. člena in prvega odstavka 25. člena tega pravilnika, vzorčenje, laboratorijske preskuse odvzetih vzorcev in ocenjevanje preskušenih vzorcev kopalnih voda opravljajo IVZ in zavodi za zdravstveno varstvo za območje, za katerega so ustanovljeni.

38. člen

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati pravilnik o higienskih zahtevah za kopalne vode, razen 11. člena.

39. člen

Priloge 1, 2, 3, 4 in 5 so sestavni del tega pravilnika in so objavljene skupaj z njim.

40. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 020-151/01

Ljubljana, dne 17. julija 2003.

EVA 1999-2711-0069

Na podlagi tretjega odstavka 32. člena Zakona o varstvu pred utopitvami (Uradni list RS, št. 44/00) izdaja minister za zdravje

PRAVILNIK O SPREMEMBAH PRAVILNIKA O MINIMALNIH HIGIENSKIH IN DRUGIH ZAHTEVAH ZA KOPALNE VODE

1. člen

V Pravilniku o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode (Uradni list RS, št. 73/03) se členi od 1 do 7 spremenijo tako, da se glasijo:

»1. člen

Ta pravilnik določa minimalne higienske zahteve (v nadaljnjem besedilu: higienske zahteve), ki jih morajo izpolnjevati kopalne vode v bazenih, bazenskih in naravnih kopališčih ter na območjih kopalnih voda, način njihovega ugotavljanja in spremljanja zaradi varovanja zdravja uporabnikov bazenov oziroma kopališč.

Zaradi varovanja zdravja uporabnikov bazenov oziroma kopališč morajo kopalne vode ustrezati zahtevam tega pravilnika oziroma ne smejo vsebovati mikroorganizmov, parazitov ali snovi v številu in koncentracijah, ki same ali v kombinaciji z drugimi snovmi predstavljajo nevarnost za zdravje uporabnikov.

Ta pravilnik se ne uporablja za kopalno vodo v bazenih, ki jih uporablja izključno lastnik ali člani njegove družine.

2. člen

Kopalna voda mora izpolnjevati higienske zahteve, ki so določene s fizikalnimi, kemijskimi in mikrobiološkimi parametri iz priloge 1 oziroma priloge 2 tega pravilnika.

Vzorec kopalne vode je skladen, če vrednost posameznega preiskanega parametra ustreza higienskim zahtevam iz priloge 1 oziroma priloge 2 tega pravilnika.

Vzorec kopalne vode je neskladen, če vrednost posameznega preiskanega parametra ne ustreza higienskim zahtevam iz priloge 1 oziroma priloge 2.

Ugotovitev o skladnosti oziroma neskladnosti poda laboratorij, ki je preskušal vzorec kopalne vode.

Če je vzorec kopalne vode neskladen mora upravljavec bazena oziroma bazenskega kopališča (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) raziskati vzroke za neskladnost, izvesti ustrezne ukrepe za njihovo odpravo in o tem voditi evidenco.

V primeru neskladnosti mora upravljavec oceniti primernost kopalne vode za kopanje v skladu s kriteriji, ki jih pripravi Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IVZ) in so objavljeni na spletni strani IVZ.

3. člen

Bazen je lahko del kopališča ali drugih dejavnosti.

Kopalna voda v bazenih in bazenskih kopališčih je voda, ki jo istočasno ali v časovnem zaporedju uporabljata najmanj dve osebi za rekreativne, športne, terapevtske ali druge aktivnosti.

Polnilna voda je voda, ki se uporablja za prvo polnjenje in dopolnjevanje bazena. Za polnilno vodo veljajo enake zahteve kot za pitno vodo, razen glede naravne vsebnosti mineralnih soli.

4. člen

Za zagotavljanje higienskih zahtev je odgovoren upravljavec.

Pravila ravnanja za zagotavljanje higienskih zahtev za kopalce oziroma obiskovalce določi upravljavec s kopališkim redom.

Upravljavec mora imeti odgovorno osebo, ki je zadolžena za vzdrževanje bazenskega kopališča, skladnosti kopalne vode in nemoteno delovanje naprav za pripravo vode.

5. člen

6. člen

Materiali in snovi, ki prihajajo v stik s kopalno in polnilno vodo, ne smejo vplivati na fizikalne, kemijske ali mikrobiološke lastnosti vode.

Vsa oprema bazena in bazenske ploščadi mora biti izdelana iz materialov, ki so odporni na korozijske vplive vode in zraka.

V čistem delu kopališča je prepovedana uporaba talnih oblog iz vseh vrst tekstilnih materialov.

7. člen

Pri pripravi kopalne vode je potrebno opraviti najmanj dezinfekcijo z rezidualnim učinkom in korekcijo pH vrednosti.

Odstop od zahtev iz prejšnjega odstavka je možen le, če:

– je zagotovljeno dodajanje polnilne vode v količini najmanj 10m³/dan/kopalca,

– temperatura kopalne vode nikoli ne presega 21 ºC,

– je zagotovljeno dnevno praznjenje celotnega volumna bazena in njegovo čiščenje.

Bazeni s kopalno vodo, ki ima priznano lastnost naravnega zdravilnega sredstva in v katerih se ne zagotavlja priprava kopalne vode iz prvega odstavka tega člena ter ne izpolnjujejo pogojev iz prejšnjega odstavka, morajo ob vstopu v bazen na vidnem mestu objaviti naslednje sporočilo:

"Voda v bazenu ni razkužena. V vodi so lahko prisotni mikroorganizmi, ki predstavljajo tveganje za prenos nalezljivih bolezni.".

Opozorilo iz prejšnjega odstavka mora biti izpisano s krepko pisavo in z velikimi tiskanimi črkami, velikosti najmanj 2 cm.«.

2. člen

Črta se 8. člen.

3. člen

9. in 10. člen se spremenita tako, da se glasita:

»9. člen

Vsak bazen mora biti opremljen z napravami za kontinuirano merjenje temperature, prostega klora, redoks potenciala in pH vrednosti kopalne vode ter z avtomatskimi dozirnimi napravami za korekcijo vrednosti parametrov. Vrednosti vseh parametrov je treba enkrat dnevno preveriti z ročnimi meritvami.

Če upravljavec za obstoječe bazene ne zagotavlja avtomatskih meritev iz prejšnjega odstavka, mora šestkrat dnevno v enakomernih časovnih presledkih v obratovalnem času zagotoviti ročne meritve vseh parametrov iz prejšnjega odstavka in korekcijo njihovih vrednosti.

Meritve iz prvega in drugega odstavka tega člena se morajo opraviti približno v sredini daljše stranice pravokotnih bazenov ali na podobnem odgovarjajočem mestu v bazenih nepravilnih oblik.

Upravljavec mora zagotoviti zapisovanje vseh parametrov iz tega člena v evidenco obratovanja iz 14. člena tega pravilnika.

Upravljavec mora najmanj enkrat letno zagotoviti umerjanje (preverjanje delovanja) merilcev za ročno merjenje parametrov in o tem voditi dokumentacijo.

10. člen

Upravljavec mora imeti izdelan in dokumentiran režim dodajanja polnilne vode. Dnevno je treba nadomestiti, računano na uporabnika, najmanj 30 litrov kopalne vode s polnilno vodo, kar se preverja z merilcem količine dodane vode.

Upravljavec mora skupno količino dodane polnilne vode vpisovati v evidenco obratovanja iz 14. člena tega pravilnika.«.

4. člen

Črta se 11. člen.

5. člen

12., 13. in 14. člen se spremenijo tako, da se glasijo:

»12. člen

Bazensko kopališče oziroma bazen lahko obratuje sezonsko ali celo leto. Kot celo leto se šteje, če bazensko kopališče oziroma bazen obratuje najmanj 8 mesecev na leto.

Pri bazenskih kopališčih oziroma bazenih, ki obratujejo celo leto, je treba najmanj enkrat letno celotni obtočni sistem, vključno z bazeni, popolnoma izprazniti, izprati, napolniti in hiperklorirati za 2 uri. Enak postopek je treba izvesti pri bazenskih kopališčih oziroma bazenih, ki obratujejo sezonsko, pred začetkom obratovanja.

Filter je potrebno, ne glede na čas obratovanja, spirati najmanj enkrat tedensko.

O izvedenih postopkih iz drugega in tretjega odstavka tega člena mora upravljavec izdelati zapis, ki je sestavni del evidence obratovanja iz 14. člena tega pravilnika.

13. člen

Upravljavec mora imeti izdelan načrt čiščenja bazenskega kopališča oziroma bazena, ki mora vsebovati najmanj naslednje podatke: kaj čistiti, kako čistiti, s čim čistiti, kdaj čistiti in kdo čisti.

Upravljavec mora izvajati čiščenje po izdelanem načrtu in zagotoviti nadzor izvajanja čiščenja ter vodenje dnevnega evidenčnega lista čiščenja, iz katerega je razvidno ali je čiščenje opravljeno ustrezno in po izdelanem načrtu.

Načrt in dnevni evidenčni listi čiščenja so sestavni del evidence obratovanja iz 14. člena tega pravilnika.

14. člen

Upravljavec mora voditi evidenco obratovanja bazenskega kopališča oziroma bazena (v nadaljnjem besedilu: evidenca obratovanja) v skladu s prilogo 4 tega pravilnika in jo hraniti za preteklo leto do konca tekočega koledarskega leta.

Upravljavec mora voditi evidenco o izvedenih ukrepih za odpravo pomanjkljivosti, ki je sestavni del evidence obratovanja.

Evidenca obratovanja mora biti vedno na razpolago ob inšpekcijskem pregledu.«.

6. člen

Črta se 15. člen.

7. člen

16., 17. in 18. člen se spremenijo tako, da se glasijo:

»16. člen

Odvzem vzorcev, laboratorijske preskuse odvzetih vzorcev in ugotovitve o skladnosti preskušenih vzorcev kopalnih voda opravljajo laboratoriji, ki imajo opravljeno akreditacijo po sistemu SIST EN 17025.

Odvzem vzorcev se mora opraviti v skladu z navodili, ki jih pripravi IVZ in so objavljena na njihovi spletni strani.

Preskusi vzorcev se opravijo po metodah, navedenih v prilogi 3 tega pravilnika.

17. člen

Laboratoriji iz prejšnjega člena morajo rezultate laboratorijskih preskusov odvzetih vzorcev kopalne vode v 10 dneh po odvzemu vzorca posredovati upravljavcu in IVZ, ki vodi register kopalnih voda.

Vsak rezultat laboratorijskega preskusa kopalne vode mora vsebovati ugotovitev o skladnosti vzorca iz drugega oziroma četrtega odstavka 2. člena tega pravilnika. V primeru neskladnosti vzorca kopalne vode mora upravljavec ukrepati skladno s šestim odstavkom 2. člena tega pravilnika.

IVZ izdela letno poročilo o skladnosti kopalne vode v bazenskih kopališčih v Republiki Sloveniji najpozneje do 30. aprila za preteklo leto.

18. člen

Obseg preskušanj vzorcev vode je določen v prilogi 5 tega pravilnika.

Upravljavec mora v bazenskih kopališčih oziroma bazenih, ki obratujejo celo leto zagotoviti za vsak bazen odvzem vzorca kopalne vode najmanj enkrat mesečno. Pri bazenskih kopališčih oziroma bazenih, ki obratujejo sezonsko pa mora upravljavec zagotoviti odvzem vzorca kopalne vode najmanj dvakrat mesečno.

Upravljavec mora zagotavljati enakomernost časovnih presledkov med posameznimi odvzemi vzorcev.«.

8. člen

Črta se 19. člen.

9. člen

Besedilo 20. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Upravljavec mora na informacijskem mestu za vsak bazen objaviti rezultate preskusa z ugotovitvijo skladnosti za najmanj zadnji laboratorijski preskus kopalne vode.

Na informacijskem mestu mora biti navedeno, kje pri upravljavcu lahko obiskovalci bazenskega kopališča dobijo na vpogled rezultate laboratorijskih preskusov vzorcev kopalne vode za tekoče leto.«.

10. člen

Naslov »III. KOPALNA VODA V NARAVNIH KOPALIŠČIH« se dopolni tako, da se za besedo »KOPALIŠČIH« doda besedilo »IN NA OBMOČJIH KOPALNIH VODA«.

11. člen

V 21. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Kopalna voda v naravnih kopališčih je vodno telo površinske vode ali njegov del, kjer je dovoljena posebna raba voda za dejavnost kopališč in je kopanje organizirano. Kopalna voda na območjih kopalnih voda pa je vodno telo površinske vode ali njegov del, kjer se prosto kopa veliko število ljudi in je določeno s predpisi o vodah.«.

12. člen

24. in 25. člen se spremenita tako, da se glasita:

»24. člen

Upravljavec naravnega kopališča mora zagotavljati izvajanje programa vzorčenja kopalne vode v skladu z določbami 28. in 29. člena ter prilogo 2 tega pravilnika.

25. člen

Preskusi vzorcev se opravijo po metodah, navedenih v prilogi 3 tega pravilnika.«.

13. člen

V 26. členu se v prvem odstavku črta drugi stavek.

V tretjem odstavku se besedilo »stanju higienske ustreznosti« nadomesti z besedo »skladnosti«.

14. člen

V 27. členu se v prvem in tretjem odstavku za besedo »kopališčih« doda besedilo »in na območjih kopalnih voda«.

15. člen

V 29. členu se v tretjem odstavku besedi »higiensko ustreznost« nadomestita z besedo »kakovost«.

16. člen

Besedilo 31. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Upravljavec naravnega kopališča mora imeti na informacijskem mestu objavljene rezultate preskusov z ugotovitvijo skladnosti za najmanj zadnji laboratorijski preskus kopalne vode.

Na informacijskem mestu mora biti tudi navedeno, kje pri upravljavcu lahko obiskovalci naravnega kopališča dobijo na vpogled rezultate laboratorijskih preskusov vzorcev kopalne vode za tekoče leto.«.

17. člen

Priloge 1, 4 in 5 se nadomestijo z novimi prilogami, ki so v prilogi tega pravilnika.

18. člen

Upravljavci morajo uskladiti svojo dejavnost s tem pravilnikom najpozneje v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.

19. člen

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati 11. člen Pravilnika o higienskih zahtevah za kopalne vode (Uradni list SRS, št. 9/88).

20. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 0220-16/2006

Ljubljana, dne 5. septembra 2006

EVA 2005-2711-0067

Andrej Bručan l.r.
Minister
za zdravje

Oprema za reševalce

2009-05-17T12:25:47Z

Zaradi priprave in sestavljanja kataloga vas prosimo, da vsa naročila uniform (kratke majice, polo majice, kratke hlače, kratke hlače z podlogo, našitki, preslikači, kape in vso ostalo opremo ) naročate, oziroma pošljete povpraševanje na naš e-mail info@slolifeguard.com

UNIFORME ZA REŠEVALCA IZ VODE

(rok dobave 14 delovnih dni)

Visokokvalitetne kopalne kratke hlače.

Mrežasta podloga, trije žepi.

100 % poliester, hitro sušljive

Blagovna znamka Slazenger

Cena : 22,50 € + DDV

Majica kratek rokav blagovna znamka Slazenger

150 g

100% bombaž

Cena: 9,50 € +DDV

Kratke hlače blagovne znamke Skipper

Globoki žepi

Zadrga, gumb

Brez podloge

100% bombaž

Cena : 18,90 € + DDV

Majica kratek rokav blagovna znamka Fruit of the loom

165 g

100% bombaž

Cena: 7,50 € +DDV

OPREMA IZ TUJINE

(rok dobave 1 mesec)

LIFEGUARD PULOVERJI Z KAPUCO (bel z rdečim napisom, oranžen z sivim napisom, rdeč z belim napisom, moder z belim napisom, siv z modrim napisom)

35 € +DDV

LIFEGUARD TORBICA

30 €+DDV

LIFEGUARD TORBA (rdeča, vijoličasta, črna)

40 €+DDV

LIFEGUARD PONČO

30 €+DDV

LIFEGUARD KLOBUK

25 €+DDV

VETROVKA

30 €+DDV

KOPALKE !!! ni na zalogi !!!

20 €+DDV

Tečaj za reševalca iz vode

2009-04-13T09:33:46Z

Tečaji za reševalce iz vode program A1/A2

ZAČETEK TEČAJA :

Prvi del : 27.9. - 01.10.2010

Drugi del : 04.10. - 08.10.2010

KDOR NE BO IMEL POPOLNIH DOKUMENTOV ALI JIH NE BO PRAVOČASNO DOSTAVIL (prvi dan tečaja) NE MORE OPRAVLJATI IZPITA !!!

VSI KATERI SE PRIJAVLJATE NA TEČAJ MORATE NAJPREJ IZPOLNITI PRIJAVNICO, TER:

- OPRAVITI PREVERJANJE PLAVALNIH SPOSOBNOSTI (najkasneje do: prvi dan tečaja )

POZOR!!!

brez opravljenega preverjanja plavalnih sposobnosti ni možno opravljanje tečaja

CENA: 10€

TER DOSTAVITI NASLEDNJE DOKUMENTE:

- ZDRAVNIŠKO SPRIČEVALO (MEDICINA DELA IN ŠPORTA)
- DOKAZILO O KONČANI IZOBRAZBI (ZAKLJUČNI IZPIT)
- SLIKA ZA IZKAZNICO (MAJHNA KOT ZA OSEBNO)
PRVA POMOČ (22.9 - 24.9.2010)

" zadnji rok za prijavo na prvo pomoč je 14.09.2010

Izpolnite prijavnico za usposabljanje in se s tem prijavite na tečaj !!!

KDOR NE BO IMEL POPOLNIH DOKUMENTOV ALI JIH NE BO PRAVOČASNO DOSTAVIL (prvi dan tečaja) NE MORE OPRAVLJATI IZPITA !!!

Oprema ambulante za prvo pomoč

2009-04-13T09:32:20Z

Kopališče mora za dajanje prve pomoči zagotoviti opremo in sredstva, ki mora vsebovati najmanj:

a) medicinsko tehnična sredstva in aparati:
- avtomatski zunanji defibrilator,
- opornice za imobilizacijo vratnega dela hrbtenice (otroške in odrasle),
- DURRA deska,
- vakuumske in Kramerjeve opornice za okončine,
- obrazna maska za TPO - osebna,
- dihalni balon za odraslega (maske št. 3, 4, 5),
- dihalni balon za otroka (maske št. 1, 2),
- jeklenka 02 (min. 2. lit.) s sistemom doziranja pretoka,
- aspirator - mehanska črpalka,
- škarje - topa konica,
- škarje - navadne,
- termometer HG,
- nosila;

b) potrošni medicinski material:
- ustno žrelni tubusi (št. 2, 3, 4),
- maska za aplikacijo kisika - navadna,
- maska za aplikacijo kisika z rezervoarjem,
- maska za aplikacijo kisika z rezervoarjem za otroke,
- nazalni kateter,
- aspiracijski kateter (Ch12, 14, 16, 18, 20);

c) oskrba ran in imobilizacija:
- prvi povoj,
- bombažni krep povoj (15x10, 10x10, 8x5, 6x5),
- trebušni povoj tip IV,
- trikotne rute,
- fiksirne mrežice (3, 5, 7),
- hidrofilna gaza - sterilna (0,8M, 0,4M, 0,2M),
- pritrdilni medicinski trak (2,5 cm, 5 cm),
- opeklinska kompresa,
- zaščitna folija za telo,
- tekočina za spiranje (0,9% Nacl),
- lateks pregledne rokavice za enkratno uporabo,
- posoda za kužni material.

Oprema in sredstva za prvo pomoč iz prejšnjega odstavka mora biti v kopališču stalno na zalogi, v brezhibnem stanju in smotrno razporejena, tako da je najhitreje dosegljiva in shranjena v vidno označenem prostoru.

Zakon o varstvu pred utopitvami

2009-04-13T09:31:24Z

Zakon o varstvu pred utopitvami (uradno prečiščeno besedilo) (ZVU-UPB1)

ZAKON O VARSTVU PRED UTOPITVAMI

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen zakona)
(1) Ta zakon ureja varstvo pred utopitvami v morju, jezerih, rekah in drugih vodah, kjer se izvajajo športne
dejavnosti, kopanje in druge dejavnosti v prostem času ter na javnih kopališčih.
(2) Varstvo pred utopitvami obsega načrtovanje, organiziranje, izvajanje, nadzor ter financiranje ukrepov in
dejavnosti za varstvo pred utopitvami.

2. člen

(zagotavljanje varstva)
(1) Varstvo pred utopitvami iz prejšnjega člena zagotavljajo država, samoupravne lokalne skupnosti,
gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije ter fizične osebe v skladu z zakonom.
(2) V pristojnosti države je predpisovanje splošnih ukrepov in pogojev za načrtovanje, organiziranje, izvajanje
in usposabljanje na področju varstva pred utopitvami ter izvajanje nadzora ukrepov za varstvo pred utopitvami in
določenih drugih nalog v skladu s tem zakonom.
(3) V pristojnosti samoupravnih lokalnih skupnosti je predpisovanje posebnih ukrepov za varstvo pred
utopitvami, načrtovanje, organiziranje, izvajanje ter sofinanciranje ukrepov za varstvo pred utopitvami.

3. člen

(načelo preventive)
(1) Država in samoupravne lokalne skupnosti so dolžne spodbujati izvajanje ukrepov in dejavnosti za
preprečevanje in zmanjševanje možnosti utopitev.
(2) Lastnik ali drug upravičenec vodnega in priobalnega zemljišča oziroma imetnik vodne pravice mora
zagotoviti pogoje za preprečevanje oziroma zmanjševanje utopitev ter pogoje za reševanje iz vode.

4. člen

(načelo pomoči)
Kdor opazi, da grozi neposredna nevarnost utopitve oziroma kdor opazi utapljanje ali utopitev, je dolžan
pomagati po svojih močeh in sposobnostih. Če sam ne more pomagati, ne da bi s tem ogrozil lastno varnost in
varnost drugih, mora o tem takoj obvestiti najbližji center za obveščanje ali policijo, na morju pa tudi Upravo
Republike Slovenije za pomorstvo.

5. člen

(pomen izrazov)
V tem zakonu uporabljeni izrazi pomenijo:
- utopitev je smrt zaradi potopitve pod vodno gladino, ki jo povzroči naravna ali druga nesreča oziroma
nepredviden dogodek pri katerikoli dejavnosti na, v in ob vodi;
- kopališča so bazenska ali naravna kopališča v vodnem prostoru, namenjenem kopanju, rekreativnemu in
športnemu plavanju ter skakanju v vodo s pripadajočo opremo in infrastrukturo, ki so v javni, zdraviliški, športni,
rekreativni, turistični ali gostinski uporabi oziroma so namenjena opravljanju kopališke dejavnosti, ne glede na
lastnika oziroma upravljavca in ki obratujejo trajno ali sezonsko;
- športne dejavnosti so vadba in tekmovanja na, v in ob vodi;
- kopalno območje je kopalna voda s pripadajočim priobalnim zemljiščem, kjer se prosto kopa veliko število
ljudi, določeno s predpisi o vodah;
- reševalec iz vode je oseba, ki je usposobljena za reševanje ljudi iz vode, za dajanje prve pomoči in za
vzdrževanje reda na kopališčih oziroma za reševanje ljudi in dajanje prve pomoči pri reševanju na divjih vodah;
- oseba, usposobljena za reševanje iz vode je oseba, ki je usposobljena po posebnem programu za reševanje
iz vode ter dajanje prve pomoči pri reševanju iz vode pri izvajanju dejavnosti na, v in ob vodi izven kopališč;
- avtonomna potapljaška oprema je potapljaška obleka, naprave za dihanje s komprimiranim zrakom ali
mešanico plinov in druge naprave, ki potapljaču omogočajo avtonomno in varno potapljanje ali tehnično
potapljanje;
- potapljanje z avtonomno potapljaško opremo je vsako potapljanje z avtonomno potapljaško opremo, ne
glede na namen, do globine 40 m;
- tehnično potapljanje je potapljanje z avtonomno potapljaško opremo globje od 40 m oziroma vsako
potapljanje v podzemnih jamah, rudnikih in drugih objektih, izvirih, podzemnih vodotokih in pod ledom;
- potrdilo o usposobljenosti za potapljanje je potrdilo, ki ga izda pristojni organ in s katerim se potrjuje
usposobljenost za potapljanje z avtonomno potapljaško opremo ali za tehnično potapljanje in določa kategorijo
oziroma specialnost, za katero je potapljač usposobljen.

II. UKREPI VARSTVA PRED UTOPITVAMI

6. člen

(posegi v prostor in graditev kopališč)
Pri načrtovanju in izvajanju posegov v prostor ter pri graditvi kopališč, je treba upoštevati oziroma zagotoviti
predpisane prostorske, gradbene in druge tehnične ukrepe za varstvo pred utopitvami, zlasti pa:
1. opredeliti dele kopališč glede na nameravano uporabo;
2. ravni in razrede vgrajenih gradbenih proizvodov;
3. naprave in opremo za varno obratovanje kopališč;
4. označitev kopališč;
5. urejene dostope in izstope iz vode;
6. neoviran dostop za reševalce in reševalna vozila;
7. označitev in primerno zavarovanje nevarnih mest;
8. določitev mest za namestitev opozorilnih napisov, predpisane reševalne opreme in sredstev za prvo pomoč.

7. člen

(promet ob vodi in na vodi)
(1) Upravljavci prometnih objektov morajo v skladu s predpisi posebej zavarovati cestne odseke, mostove in
druge prometne objekte ob vodah, da se pri uporabi skladno s predpisi preprečijo padci ali zdrsi v vodo.
(2) Lastniki oziroma upravljavci plovil na vodah morajo zagotoviti izvajanje predpisanih ukrepov za varstvo pred
utopitvami. Zlasti morajo zagotoviti:
1. varno plovbo ter varnost ljudi in premoženja na plovilu;
2. da plovilo ne ogroža varnosti drugih plovil in drugih ljudi v ali na vodi;
3. da imajo plovila, ki morajo biti opremljena tudi z rešilnimi jopiči, le-te shranjene na priročnem mestu.

8. člen

(ureditev obale in posebni ukrepi)
(1) Lastnik ali drug upravičenec vodnega in priobalnega zemljišča oziroma imetnik vodne pravice, kjer obstaja
nevarnost utopitve, mora dovoliti postavitev predpisanih opozorilnih napisov ter reševalne opreme in sredstev.
(2) Na zaledenelih vodnih površinah pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti dovoli hojo, drsanje ali
druge dejavnosti na ledu le v času, ko je zaledenela površina varna. Varnost zaledenele površine ugotavlja
pravna ali fizična oseba, ki jo za to pooblasti samoupravna lokalna skupnost.
(3) Samoupravna lokalna skupnost glede na geografske, poselitvene, vremenske, tehnične in druge razmere
predpiše posebne ukrepe za varstvo pred utopitvami v naselju ter zunaj naselja na vodnem zemljišču ali
zemljišču, ki je ob vodnem zemljišču, vendar ti ukrepi ne smejo biti v nasprotju s predpisanimi splošnimi ukrepi.
(4) Samoupravna lokalna skupnost ne glede na prejšnji odstavek prepove ali omeji športne dejavnosti ali
dejavnosti v prostem času na delu vode, kjer obstaja posebna povečana nevarnost utopitve.

9. člen

(javne prireditve, športne in druge dejavnosti)
(1) Organizator javnih prireditev na, v in ob vodi mora zagotoviti ustrezne ukrepe varstva pred utopitvami ter
pridobiti dovoljenje pristojnega organa po predpisih o javnih zbiranjih, na morju pa dovoljenje Uprave Republike
Slovenije za pomorstvo, po predpisih, ki urejajo varnost plovbe po morju. V postopku za izdajo dovoljenja mora
izkazati, da je predvidel potrebne ukrepe varstva pred utopitvami, zlasti zadostno število reševalcev iz vode ali
oseb, usposobljenih za reševanje iz vode, predpisano reševalno opremo in sredstva za reševanje iz vode.
(2) Organizacije, ki se ukvarjajo s športnimi dejavnostmi v skladu s predpisi o športu na, v in ob vodi, morajo
upoštevati ukrepe varstva pred utopitvami in zagotoviti varnost sodelujočih ali udeležencev, prisotnost
zadostnega števila reševalcev iz vode oziroma oseb, usposobljenih za reševanje iz vode ter predpisano
reševalno opremo in sredstva za reševanje iz vode.
(3) Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnosti
organiziranja raftinga, kajakaštva, soteskanja in drugih dejavnosti na vodah s pridobitnim namenom, morajo
zagotoviti za vsako skupino udeležencev prisotnost reševalca iz vode na divjih vodah oziroma osebe,
usposobljene za reševanje iz vode ter predpisano reševalno opremo in sredstva za reševanje iz vode.

10. člen

(izposojanje opreme in sredstev)
(1) Izposojevalci opreme in sredstev, namenjenih športnim dejavnostim in dejavnostim v prostem času, morajo
z vidika varstva pred utopitvami upoštevati še:
1. da mora biti izposojanje opreme in sredstev prilagojeno vremenskim in vodnim razmeram;
2. da se oprema in sredstva ne izposojajo osebam, mlajšim od 15 let, če so brez spremstva staršev oziroma
polnoletne osebe, ki ji je oseba zaupana v varstvo;
3. da so oprema in sredstva ob izdaji tehnično brezhibna, uporabniki pa seznanjeni z osnovami uporabe;
4. da se oprema in sredstva ne izdajajo osebam, ki so pod vplivom alkohola, mamil ali drugih psihotropnih
snovi, ter duševno in fizično prizadetim osebam, ki bi lahko s svojo dejavnostjo ogrozile svojo ali tujo varnost, če
so brez spremstva staršev oziroma polnoletne osebe, ki ji je oseba zaupana v varstvo;
5. da med delovnim časom izposojevalnice zagotovijo stalen nadzor nad izposojenimi plovili in prisotnost
osebe, usposobljene za reševanje iz vode.
(2) Izposojevalci opreme in sredstev iz prejšnjega odstavka morajo na vidnem mestu izobesiti navodila za
izvajanje ukrepov varstva pred utopitvami, namenjena uporabnikom izposojene opreme in sredstev.
(3) Dejavnost dnevnega izposojanja plovil na morju se opravlja poleg izpolnjevanja predpisanih splošnih
pogojev le z dovoljenjem Uprave Republike Slovenije za pomorstvo, s katerim se določijo tudi pogoji, pod
katerimi se sme izposojati plovila. Če se z dovoljenjem določeni pogoji ne spoštujejo in se s tem ogroža varnost,
Uprava Republike Slovenije za pomorstvo dovoljenje prekliče.

11. člen

(zagotavljanje varnosti pri delu)
Delodajalec mora pri delih, kjer obstaja nevarnost utopitve, poskrbeti za:
1. primerno ureditev delovišča ter opremo in sredstva za varno delo;
2. predpisano reševalno opremo in sredstva za reševanje iz vode;
3. predpisano število reševalcev iz vode oziroma oseb, usposobljenih za reševanje iz vode;
4. usposobljenost delavcev za samoreševanje iz vode;
5. neoviran dostop za reševalce in reševalno opremo;
6. druge predpisane ukrepe.

12. člen

(usposabljanje prebivalcev)
(1) Prebivalci se usposabljajo za varstvo pred utopitvami v osnovnih in srednjih šolah ter na prostovoljnih
oblikah usposabljanja, ki jih organizirajo država, samoupravne lokalne skupnosti, društva, športne organizacije in
lastniki oziroma upravljavci kopališč.
(2) Osnovne in srednje šole morajo v okviru izobraževanja vsem učencem zagotoviti možnosti, da se naučijo
plavati.

13. člen

(usposabljanje pripadnikov in oseb za reševanje iz vode)
(1) Člani in pripadniki gasilskih, potapljaških in drugih reševalnih služb ter enot Civilne zaščite, ki so
namenjene zaščiti in reševanju ob poplavah in drugih nesrečah na vodi, morajo biti usposobljeni za reševanje iz
vode. Obseg in število pripadnikov, usposobljenih za reševanje iz vode, se določi z merili za organiziranje in
opremljanje enot, služb in drugih operativnih sestav za zaščito, reševanje in pomoč. Člani in pripadniki služb in
enot, ki so usposobljeni za reševanje iz vode, lahko opravljajo tudi naloge oseb, usposobljenih za reševanje iz
vode v skladu s tem zakonom.
(2) Za reševanje iz vode in dajanje prve pomoči pri reševanju iz vode se lahko usposobijo polnoletne osebe z
ustreznimi psihofizičnimi sposobnostmi in opravljenim preizkusom plavalnih sposobnosti. Člani in pripadniki služb
in enot iz prejšnjega odstavka ter osebe, usposobljene za reševanje iz vode, morajo vsakih pet let opraviti
preizkus usposobljenosti za reševanje in dajanje prve pomoči pri reševanju iz vode.
(3) Minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, predpiše programe usposabljanja članov
in pripadnikov služb in enot iz prvega odstavka tega člena ter programe usposabljanja oseb za reševanje iz vode,
pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ter programe preizkusa usposobljenosti. Programi usposabljanja in preizkusi
usposobljenosti se izvajajo na način in pod pogoji določenimi s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami.

14. člen

(reševanje ljudi in plovil)
(1) Reševanje ljudi in plovil na morju v skladu s predpisi vodi in izvaja Uprava Republike Slovenije za
pomorstvo v sodelovanju s policijo.
(2) Reševanje ljudi in plovil na celinskih vodah vodijo in izvajajo gasilske in druge reševalne službe v
sodelovanju s policijo in v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

15. člen

(pristojnosti)
Ukrepe varstva pred utopitvami iz 6., 7., 9., 10. in 11. člena tega zakona in način njihovega izvajanja
predpišejo pristojni ministri.

III. POTAPLJANJE

16. člen

(območje potapljanja)
Območje potapljanja z avtonomno potapljaško opremo ali tehničnega potapljanja mora biti vidno označeno.

17. člen

(potapljanje z avtonomno potapljaško opremo)
(1) Potapljanje z avtonomno potapljaško opremo in tehnično potapljanje je dovoljeno samo osebi s predpisano
opremo, ki izpolnjuje naslednja pogoja:
- da je psihofizično, zdravstveno in plavalno sposobna za potapljanje;
- da je uspešno opravila usposabljanje in pridobila potrdilo o usposobljenosti za potapljanje z avtonomno
potapljaško opremo ali tehnično potapljanje.
(2) Potapljanje z avtonomno potapljaško opremo in tehnično potapljanje s komprimiranim zrakom se lahko
izvaja do globine 40 m.
(3) Usposabljanje za potapljanje z avtonomno potapljaško opremo in tehnično potapljanje ter izdajanje potrdil o
usposobljenosti se izvaja v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(4) Vlada predpiše merila za potapljanje z avtonomno potapljaško opremo oziroma za tehnično potapljanje in
usposabljanje potapljačev, ki sodelujejo ali so lahko vključeni v zaščito, reševanje in pomoč v skladu z zakonom.

18. člen

(izvajalci usposabljanja)
(1) Usposabljanje za potapljanje z avtonomno potapljaško opremo in tehnično potapljanje lahko opravljajo le
inštruktorji potapljanja, ki pridobijo pooblastilo za usposabljanje za potapljanje v skladu s tretjim odstavkom
prejšnjega člena.
(2) Pooblastilo iz prejšnjega odstavka izdaja Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje oziroma
organizacija, ki jo v skladu s predpisi o športu pooblasti minister, pristojen za šport.

19. člen

(potapljanje tujih državljanov)
Tehnično potapljanje se dovoli tujim državljanom, če:
- o nameravanem kraju in času potapljanja obvestijo krajevno pristojno policijsko postajo, ki o prijavi izda
potrdilo in vodi evidenco izdanih potrdil;
- se izkažejo, da so nezgodno in življenjsko zavarovani;
- izkažejo, da so za to usposobljeni;
- jih pri potapljanju spremlja državljan Republike Slovenije, ki je usposobljen za potapljanje v skladu s tem
zakonom.

20. člen

(prepoved potapljanja)
(1) Prepovedano je kakršnokoli potapljanje na morju v pristaniščih oziroma na območjih, posebej označenih v
skladu s predpisi, razen če se ne izvaja zaradi policijskih ali vojaških razlogov oziroma s soglasjem Uprave
Republike Slovenije za pomorstvo.
(2) Minister, pristojen za okolje in prostor, lahko uredi ali prepove potapljanje z avtonomno potapljaško opremo
ali tehnično potapljanje na območjih, varovanih na podlagi predpisov o ohranjanju narave in voda.

IV. KOPALIŠČA

21. člen

(kopališka dejavnost)
Kopališko dejavnost lahko opravlja pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost in ima priglašeno ustrezno dejavnost obratovanja z bazenom ali kopališčem ter
izpolnjuje druge predpisane pogoje.

22. člen

(črtan)

23. člen

(črtan)

24. člen

(označevanje kopališča)
Območje kopališča mora biti vidno označeno.

25. člen

(uporaba kopališča)
(1) Kopanje je dovoljeno le na vodnih površinah, namenjenih kopanju.
(2) Vodne površine na vodah, namenjene kopanju, morajo biti ločene od vodnih površin, namenjenih športnim
dejavnostim in drugim dejavnostim v prostem času. Ločitev mora biti fizična ali označena z vidnimi, med seboj
povezanimi plovki.
(3) Na kopališčih na morju se smejo kopalci nahajati v mejah 150-metrskega pasu ob obali, če ni drugače
določeno.

26. člen

(oprema kopališča)
Lastnik oziroma upravljavec kopališča mora zlasti:
- zagotoviti naprave, opremo in sredstva za varno obratovanje kopališča;
- na vidnem mestu postaviti znake, ki opozarjajo na nevarnosti in ustrezna ravnanja;
- zagotoviti telefonsko ali radijsko zvezo z zdravstveno službo, centrom za obveščanje ali postajo policije, na
morju pa tudi z Upravo Republike Slovenije za pomorstvo;
- zagotoviti opremo in sredstva za reševanje iz vode in za dajanje prve pomoči.

27. člen

(kopališki red)
(1) Lastnik oziroma upravljavec kopališča v kopališkem redu določi obratovalni čas kopališča, dejavnosti, ki se
lahko opravljajo na vodi in v njej, način uporabe kopaliških objektov in naprav, higienski red na kopališču in druge
ukrepe, ki zagotavljajo red, čistočo in varnost kopalcev ter obiskovalcev.
(2) Lastnik oziroma upravljavec kopališča mora na informacijskem mestu objaviti zlasti obvestila o največjem
dovoljenem številu obiskovalcev kopališča, reševalnih poteh, rezultatih laboratorijskih preizkusov kopalne vode,
temperaturi vode in zraka ter kopališki red.
(3) Kopališki red in obvestila iz prejšnjega odstavka morajo biti objavljena na vidnem mestu na kopališču.

28. člen

(varno obratovanje kopališča)
Lastnik oziroma upravljavec kopališča je med obratovanjem dolžan zagotoviti:
- stalno navzočnost predpisanega števila reševalcev iz vode, razen v bazenih, kjer skupna kopalna površina
ne presega površine 200 m2 in globina vode v nobenem delu ne presega 1,35 m;
- opazovanje, reševanje in dajanje prve pomoči na območju kopališča ter izvajanje drugih ukrepov, ki
omogočajo nemoteno in varno kopanje;
- higiensko vzdrževanje objektov, opreme, naprav in sredstev na kopališču;
- predpisane higienske zahteve za kopalno vodo v bazenskih kopališčih;
- objavo predpisanih obvestil v zvezi s higienskimi zahtevami za kopalno vodo;
- druge zahteve, predpisane za kopalne vode.

29. člen

(varnost otrok in invalidov)
(1) Lastnik oziroma upravljavec kopališča ne sme dovoliti vstopa v kopališče otroku do 7. leta starosti brez
spremstva staršev oziroma polnoletne osebe, ki ji je otrok zaupan v varstvo.
(2) Oseba, ki pelje v kopališče invalidno osebo ali organizirano skupino otrok, je dolžna skrbeti za njihovo
varnost ter ob prihodu v kopališče opozoriti reševalca iz vode na njihovo prisotnost.
(3) Reševalec iz vode lahko skupini iz prejšnjega odstavka prepove kopanje in uporabo kopaliških naprav, če
ugotovi, da za njihovo varnost ni dovolj poskrbljeno.

30. člen

(prepovedi)
(1) Kopalci in obiskovalci se morajo ravnati po določbah kopališkega reda, opozorilnih znakih v kopališču ter
po navodilih in opozorilih reševalca iz vode, v kopališčih na morju pa tudi po navodilih in opozorilih Uprave
Republike Slovenije za pomorstvo ter policije.
(2) Kopalec ne sme:
- uporabljati kopaliških naprav, ki jih glede na svoje znanje plavanja ne more uporabljati brez nevarnosti za
svoje zdravje in življenje;
- uporabljati kopaliških naprav v nasprotju s kopališkim redom oziroma tako, da bi pri tem ogrožal druge
kopalce ali sebe;
- namerno ali iz malomarnosti onesnaževati vodo in druge površine kopališča.

31. člen

(reševalec iz vode)
(1) Za reševalca iz vode se lahko usposobi polnoletna oseba z ustreznimi psihofizičnimi sposobnostmi, ki ima
najmanj srednjo poklicno izobrazbo ter opravljen preizkus iz plavalnih sposobnosti.
(2) Reševalec iz vode se lahko usposobi za reševalca iz vode v bazenskih kopališčih ali za reševalca iz vode
na drugih vodah.
(3) Reševalec iz vode mora vsako tretje leto opraviti preizkus usposobljenosti za reševanje iz vode in nudenje
prve pomoči ter zdravniški pregled.
(4) Reševalec iz vode mora imeti med opravljanjem svojih nalog predpisano oblačilo z oznakami.
(5) Reševalec iz vode lahko zahteva, da kopalec ali obiskovalec, ki krši kopališki red in se ne ravna v skladu z
njegovimi opozorili, zapusti območje kopališča, ter pravico ugotoviti istovetnost kopalca ali obiskovalca, ki krši
določbe tega zakona in ga prijaviti pristojnemu inšpekcijskemu organu ali policiji.

32. člen

(pristojnosti)
(1) Minister, pristojen za okolje in prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, predpiše prostorske,
gradbene in tehnične ukrepe za varno obratovanje kopališč ter zahteve za naprave, opremo in sredstva za varno
obratovanje kopališč različnih vrst.
(2) Minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, predpiše psihofizične sposobnosti, ki jih
mora izpolnjevati reševalec iz vode, programe usposabljanja reševalcev iz vode, obseg in način izvajanja
preizkusa usposobljenosti reševalcev iz vode, pogoje za izdajo pooblastil za izvajanje programov usposabljanja
reševalcev iz vode, potrebno število reševalcev iz vode na kopališčih, oblačila z oznakami reševalcev iz vode,
opremo in sredstva za reševanje iz vode, organizacijo in red na kopališčih ter dovoljeno število obiskovalcev na
kopališču. Programe usposabljanja za reševalce iz vode na bazenskih in naravnih kopališčih predpiše v soglasju
z ministrom, pristojnim za šport. V soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, ter ministrom, pristojnim za šport,
predpiše tudi vrste kopališč in kopališke znake.
(3) Minister, pristojen za zdravje, predpiše minimalne higienske zahteve, ki jih morajo izpolnjevati kopališča,
kopalna voda v bazenskih kopališčih, način ugotavljanja in spremljanja higienskih zahtev, pogoje za zagotavljanje
higienskih zahtev za kopalne vode v bazenih, opremo in sredstva za dajanje prve pomoči, program usposabljanja
za dajanje prve pomoči, obseg preizkusa usposobljenosti za dajanje prve pomoči in zdravniškega pregleda za
reševalce iz vode ter pogoje za izvajanje programa in zdravniškega pregleda.
(4) Vlada predpiše minimalne higienske zahteve in standarde kakovosti kopalne vode na kopalnih območjih in
v naravnih kopališčih.

V. ZBIRKE PODATKOV

33. člen

(zbirka podatkov o utopitvah)
(1) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, vzpostavi in vzdržuje zbirko podatkov o utopitvah, ki vsebuje
podatke o:
1. posameznih utopitvah;
2. kraju, času in vzrokih utopitve;
3. intervencijah ob dogodkih, pri katerih je prišlo do utopitve.
(2) Namen zbiranja podatkov iz prejšnjega odstavka je izdelava strokovnih analiz, preventivnih ukrepov,
obveščanje javnosti in načrtovanje nadaljnjih ukrepov varnosti na področju varstva pred utopitvami.
(3) O utopitvah in dogodkih, povezanih z utopitvami, so ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve, dolžni
posredovati podatke lastniki oziroma upravljavci kopališč ter druge osebe, ki so sodelovale oziroma so bile
prisotne ob dogodku, povezanem z utopitvijo.
(4) Zbirka podatkov iz prvega odstavka tega člena vsebuje naslednje osebne podatke o utopljencih: ime in
priimek, datum in kraj rojstva ter naslov stalnega oziroma začasnega bivališča.
(5) Osebne podatke iz prvega odstavka tega člena smejo uporabljati pristojni državni organi ter pravne in
fizične osebe, pooblaščene za izvajanje varstva pred utopitvami.

34. člen

(zbirka podatkov o reševalcih iz vode)
(1) O reševalcih iz vode v skladu s tem zakonom vzpostavi in vzdržuje zbirko podatkov ministrstvo, pristojno
za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Namen zbiranja podatkov iz prejšnjega odstavka je organiziranje in usposabljanje potrebnega števila
reševalcev iz vode oziroma reševalnih služb.
(3) Zbirka podatkov iz prvega odstavka tega člena vsebuje naslednje osebne podatke: ime in priimek, datum in
kraj rojstva, naslov stalnega oziroma začasnega bivališča, podatke o izobrazbi, poklicu, zdravstvenem stanju ter
usposobljenosti.
(4) Osebni podatki iz prejšnjega odstavka se pridobijo neposredno od oseb, o katerih se vodi zbirka podatkov,
ali pa se pridobijo iz že obstoječih zbirk podatkov ter se hranijo in uporabljajo le toliko časa, kot je to potrebno za
namen, za katerega so bili zbrani, vendar največ dve leti po tem, ko so osebe prenehale opravljati dejavnost,
povezano z izvajanjem ukrepov za varstvo pred utopitvami.
(5) Osebne podatke iz tretjega odstavka tega člena smejo uporabljati pristojni državni organi, organi
samoupravnih lokalnih skupnosti ter pravne in fizične osebe, pooblaščene za izvajanje varstva pred utopitvami.

VI. NADZOR

35. člen

(pristojnosti inšpekcij)
(1) Nadzor nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki se nanašajo na delovna
področja posameznih ministrstev, neposredno opravljajo inšpektorji Inšpektorata Republike Slovenije za varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami, Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Zdravstvenega
inšpektorata Republike Slovenije, Inšpektorata Republike Slovenije za delo, Prometnega inšpektorata Republike
Slovenije, Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport in Uprava Republike Slovenije za pomorstvo.
(2) Nadzor nad izvrševanjem določb drugega odstavka 7. člena, prvega odstavka 9. člena, 16. člena, 19. in 20.
člena tega zakona ter na njegovi podlagi izdanih predpisov, poleg organov iz prejšnjega odstavka, izvaja tudi
Policija.
(3) Zdravstveni inšpektor lahko pri opravljanju nadzorstva iz prvega odstavka tega člena začasno prepove
uporabo kopalne vode v bazenskih kopališčih, če iz analize kopalne vode izhaja, da kopalna voda ni primerna za
kopanje oziroma predstavlja tveganje za zdravje ljudi ali če neizpolnjeni pogoji za zagotavljanje higienskih zahtevza kopalno vodo, predstavljajo tveganje za zdravje ljudi.

VII. KAZENSKE DOLOČBE

36. člen

(kazni za prekrške)
(1) Z globo 1200 do 4000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti:
1. če ne upošteva oziroma zagotovi predpisanih prostorskih, gradbenih in drugih tehničnih ukrepov za varstvo
pred utopitvami (6. člen);
2. če v skladu s predpisi ne zavaruje cestnih odsekov, mostov in drugih prometnih objektov ob vodah tako, da
se pri uporabi skladno s predpisi preprečijo padci ali zdrsi v vodo (prvi odstavek 7. člena);
3. če kot lastnik oziroma upravljavec plovila na vodi ne zagotovi izvajanja predpisanih ukrepov za varstvo pred
utopitvami (drugi odstavek 7. člena);
4. če ne dovoli postavitve predpisanih opozorilnih napisov ter reševalne opreme in sredstev (prvi odstavek 8.
člena);
5. (črtana);
6. če organizira hojo, drsanje ali druge dejavnosti na ledu v času, ko to ni dovoljeno (drugi odstavek 8. člena);
7. če kot organizator javne prireditve na, v in ob vodi ne pridobi dovoljenja pristojnega organa po predpisih o
javnih zbiranjih, na morju pa dovoljenja Uprave Republike Slovenije za pomorstvo oziroma, če ne zagotovi
potrebnih ukrepov varstva pred utopitvami (prvi odstavek 9. člena);
7.a če pri športni dejavnosti v skladu s predpisi o športu na, v in ob vodi, ne upošteva ukrepov varstva pred
utopitvami in ne zagotovi prisotnosti zadostnega števila reševalcev iz vode oziroma oseb usposobljenih za
reševanje iz vode ter predpisane reševalne opreme in sredstev za reševanje iz vode (drugi odstavek 9. člena);
7.b če pri organiziranju raftinga, kajakaštva, soteskanja in drugih dejavnosti na vodah s pridobitnim namenom,
za vsako skupino udeležencev ne zagotovi prisotnosti reševalca iz vode na divjih vodah oziroma osebe
usposobljene za reševanje iz vode ter predpisane reševalne opreme in sredstev za reševanje iz vode (tretji
odstavek 9. člena);
8. če izposoja opremo in sredstva, namenjena športnim dejavnostim in dejavnostim v prostem času v nasprotju
z določili prvega odstavka 10. člena ter ne upošteva pogojev iz dovoljenja, ki ga je izdala Uprava Republike
Slovenije za pomorstvo (10. člen);
8.a če kot izposojevalec opreme in sredstev namenjenih športnim dejavnostim in dejavnostim v prostem času
na vidnem mestu ne izobesi navodil za izvajanje ukrepov varstva pred utopitvami, namenjenih uporabnikom
izposojene opreme in sredstev (drugi odstavek 10. člena);
9. če pri delih, kjer obstaja nevarnost utopitve ne poskrbi za predpisane ukrepe (11. člen);
9.a če kot organizator javne prireditve, športnih dejavnosti, organizator raftinga, kajakaštva, soteskanja in
drugih dejavnosti na vodah, izposojevalec opreme in sredstev namenjenih športnim dejavnostim in dejavnostim v
prostem času ali delodajalec, zagotovi za varstvo pred utopitvami reševalce iz vode ali osebe, usposobljene za
reševanje iz vode, ki niso usposobljene ali nimajo preizkusa usposobljenosti v skladu s tem zakonom (prvi, drugi
in tretji odstavek 9. člena, prvi odstavek 10. člena, 11. člen);
9.b če ne označi območja potapljanja z avtonomno potapljaško opremo ali tehničnega potapljanja (16. člen);
10. če dovoli potapljanje z avtonomno potapljaško opremo ali tehnično potapljanje osebi, ki ne izpolnjuje
predpisanih pogojev (prvi odstavek 17. člena);
11. če dovoli potapljanje z avtonomno potapljaško opremo ali tehnično potapljanje s komprimiranim zrakom
globje od 40 m (drugi odstavek 17. člena);
12. če izvaja usposabljanje za potapljanje z avtonomno potapljaško opremo in tehnično potapljanje brez
pooblastila za usposabljanje za potapljanje z avtonomno potapljaško opremo in tehnično potapljanje (prvi
odstavek 18. člena);
13. če dovoli potapljanje tujemu državljanu, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (19. člen);
14. če dovoli potapljanje na morju v pristaniščih oziroma na območjih posebej označenih v skladu s predpisi,
kjer je potapljanje prepovedano (20. člen);
15. če organizira kopanje na vodnih površinah, ki niso namenjene kopanju (prvi odstavek 25. člena);
16. če ne loči vodnih površin, namenjenih kopanju, od vodnih površin, namenjenih tudi drugim športnim
dejavnostim in dejavnostim v prostem času (drugi odstavek 25. člena);
17. če ne zagotovi opreme in sredstev za varno obratovanje, znakov, zvez oziroma opreme in sredstev za
reševanje iz vode in dajanje prve pomoči (26. člen);
18. če ne določi predpisanih vsebin kopališkega reda ali če na informacijskem mestu ne objavi predpisanih
obvestil oziroma če kopališki red in obvestila niso objavljena na vidnem mestu na kopališču (27. člen);
19. če ne zagotavlja stalne navzočnosti predpisanega števila reševalcev iz vode, razen v bazenih, kjer skupna
kopalna površina ne presega površine 200 m2 in globina vode v nobenem delu ne presega 1,35 m, opazovanja,
reševanja in dajanja prve pomoči na območju kopališča ter izvajanja drugih ukrepov, ki omogočajo nemoteno in
varno kopanje, higienskega vzdrževanja objektov, opreme, naprav in sredstev na kopališču, predpisanih
higienskih zahtev za kopalno vodo v bazenskih kopališčih, objave predpisanih sporočil oziroma obvestil v zvezi s
higienskimi zahtevami za kopalno vodo oziroma drugih zahtev, predpisanih za območje kopalne vode (28. člen);
20. če dovoli vstop v kopališče otroku do 7. leta starosti brez spremstva staršev oziroma polnoletne osebe, ki ji
je otrok zaupan v varstvo (prvi odstavek 29. člena);
21. če reševalec iz vode ne opravi vsako tretje leto preizkusa usposobljenosti za reševanje iz vode in nudenje
prve pomoči ter zdravniški pregled (tretji odstavek 31. člena);
22. če reševalec iz vode med opravljanjem svojih nalog ne nosi predpisanih oblačil z oznakami (četrti odstavek
31. člena);
23. če ravna v nasprotju z odločitvijo inšpekcijske službe (35. člen).
(2) Z globo najmanj 400 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki
stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
37. člen
(kazni za prekršek odgovorne osebe)
Z globo najmanj 400 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba državnega organa ali samoupravne
lokalne skupnosti:
1. če ne upošteva oziroma zagotovi predpisanih prostorskih, gradbenih in drugih tehničnih ukrepov za varstvo
pred utopitvami (6. člen);
2. če ne omeji ali ne izda prepovedi za športno dejavnost ali dejavnosti v prostem času na delu vode, kjer
obstaja posebna povečana nevarnost utopitve (četrti odstavek 8. člena);
3. če dovoli potapljanje z avtonomno potapljaško opremo ali tehnično potapljanje osebi, ki nima predpisane
potapljaške opreme ali ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (prvi odstavek 17. člena).

38. člen

(kazni za prekršek posameznika)
Z globo najmanj 400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik:
1. če o utapljanju oziroma utopitvi ne obvesti najbližjega centra za obveščanje ali policije, na morju pa tudi
Upravo Republike Slovenije za pomorstvo (4. člen);
2. če ne dovoli postavitve predpisanih opozorilnih napisov ter reševalne opreme in sredstev (prvi odstavek 8.
člena);
2.a če opravlja naloge osebe, usposobljene za reševanje iz vode, pa ni opravil predpisanega usposabljanja ali
preizkusa usposobljenosti (drugi in tretji odstavek 13. člena);
2.b če ne označi območja potapljanja z avtonomno potapljaško opremo ali tehničnega potapljanja (16. člen);
3. če se potaplja z avtonomno potapljaško opremo ali tehnično potaplja s komprimiranim zrakom globje od 40
m (drugi odstavek 17. člena);
4. če se potaplja na morju v pristaniščih oziroma na območjih posebej označenih v skladu s predpisi, kjer je
potapljanje prepovedano (prvi odstavek 20. člena);
5. če se potaplja z avtonomno potapljaško opremo ali tehnično potaplja na območjih, varovanih na podlagi
predpisov o ohranjanju narave in voda (drugi odstavek 20. člena);
6. če se kopa na vodnih površinah, ki niso namenjene kopanju (prvi odstavek 25. člena);
7. če se kot kopalec nahaja zunaj 150-metrskega pasu ob obali (tretji odstavek 25. člena);
8. če ne poskrbi za varnost invalidne osebe ali organizirane skupine otrok, ki jih pripelje v kopališče ter ob
prihodu v kopališče ne opozori reševalca iz vode na njih (drugi odstavek 29. člena);
9. če se ne ravna po določbah kopališkega reda, opozorilnih znakih v kopališču ter po navodilih in opozorilih
reševalca iz vode, v kopališčih na morju pa tudi po navodilih in opozorilih Uprave Republike Slovenije za
pomorstvo ter policije (prvi odstavek 30. člena);
10. če uporablja kopališke naprave v nasprotju s kopališkim redom oziroma tako, da s tem ogroža druge
kopalce ali sebe ali če namerno ali iz malomarnosti onesnažuje vodo in druge površine kopališča (drugi odstavek
30. člena);
11. če opravlja naloge reševalca iz vode, pa za to ni usposobljen ali ni opravil predpisanega preizkusa
usposobljenosti (prvi, drugi in tretji odstavek 31. člena).
Zakon o varstvu pred utopitvami - ZVU (Uradni list RS, št. 44/00) vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:

VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

39. člen

(rok za izdajo podzakonskih predpisov)
(1) S tem zakonom določeni predpisi morajo biti izdani najkasneje v enem letu po sprejetju tega zakona.
(2) Do uveljavitve predpisov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo uredba o potapljanju z avtonomno
potapljaško opremo (Uradni list RS, št. 65/97), pravilnik o varnosti pred utopitvami (Uradni list SRS, št. 33/78),
pravilnik o higienskih zahtevah za bazenske kopalne vode (Uradni list SRS, št. 9/88 in 18/88) in drugi predpisi,
kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
(3) Do uveljavitve predpisov iz prvega odstavka tega člena izvajajo nadzor nad izvrševanjem predpisov iz
prejšnjega odstavka inšpektorji in drugi delavci s posebnimi pooblastili posameznih državnih organov v skladu s
svojim delovnim področjem.

40. člen

(uskladitev obratovanja kopališč)
Lastniki oziroma upravljavci kopališč morajo uskladiti njihovo obratovanje s tem zakonom v enem letu od
njegove uveljavitve.

41. člen

(prenehanje veljavnosti)
Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati zakon o varnosti v urejenih kopališčih (Uradni list SRS, št. 1/87).

42. člen

(veljavnost zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred utopitvami - ZVU-A (Uradni list RS, št. 26/07)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

43. člen

(1) Izvršilni predpisi se morajo uskladiti s tem zakonom v roku dveh let. Predpis vlade o minimalnih higienskih
zahtevah in standardih kakovosti kopalne vode na kopalnih območjih in v naravnih kopališčih mora biti izdan
najkasneje do 24. marca 2008.
(2) Do izdaje predpisov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo naslednji predpisi, če niso v nasprotju s tem
zakonom:
- Uredba o merilih za potapljanje (Uradni list RS, št. 81/03);
- Pravilnik o reševalcih iz vode (Uradni list RS, št. 118/04);
- Pravilnik o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč in za varstvo pred utopitvami na
kopališčih (Uradni list RS, št. 88/03 in 56/06);
- Pravilnik o razvrstitvi kopališč in organizacijskih ukrepih za varstvo pred utopitvami (Uradni list RS, št. 88/03
in 56/06);
- Pravilnik o opremi in sredstvih za dajanje prve pomoči, usposabljanju in preizkusih iz prve pomoči ter
zdravniških pregledih reševalcev iz vode (Uradni list RS, št. 70/03);
- Pravilnik o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode (Uradni list RS, št. 73/03 in 96/06);
- Odredba o ukrepih za varstvo pred utopitvami pri organiziranih športnih dejavnostih (Uradni list RS, št.
103/01).

44. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Pravilnik o reševalcih iz vode

2009-04-13T09:30:38Z

PRAVILNIK O REŠEVALCIH IZ VODE

1. člen

(vsebina pravilnika)
(1) S tem pravilnikom se določajo:
- psihofizične sposobnosti, ki jih mora izpolnjevati reševalec iz vode oziroma oseba, ki se želi usposobiti za reševanje iz vode;
- programi usposabljanja za reševanje iz vode;
- obseg preizkusa usposobljenosti za reševanje iz vode;
- izdaja pooblastil in pogoji za izvajanje programov usposabljanja.
(2) Psihofizične sposobnosti, vsebine, obseg preizkusa usposobljenosti in pogoje za izvajanje programov usposabljanja pripadnikov za reševanje iz vode v enotah Civilne zaščite, gasilskih enotah in drugih silah za zaščito, reševanje in pomoč, se določijo v programih usposabljanja teh enot v skladu s predpisi, pri čemer se smiselno upoštevajo pogoji, določeni s tem pravilnikom.

2. člen

(psihofizične sposobnosti)
(1) Kandidat za reševalca iz vode dokaže psihofizične sposobnosti za opravljanje nalog reševalca iz vode, če:
- opravi preizkus iz znanja plavanja in plavalnih sposobnosti;
- opravi predpisan zdravniški pregled.
(2) Preizkus iz znanja plavanja in plavalnih sposobnosti opravi tisti kandidat za reševalca iz vode, ki plava 200 m v času največ štirih minut, pod vodo na razdalji 15 m in na mestu z dvignjenimi rokami nad vodo najmanj eno minuto.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek opravi preizkus iz znanja plavanja in plavalnih sposobnosti kandidat za reševalca iz vode v bazenih z globino do 1,35 m, če plava 100 m v času največ dveh minut in pod vodo na razdalji 10 m.
(4) Za reševanje iz vode se lahko usposobi polnoletna oseba, ki opravi zdravniški pregled in plava 100 m v času največ 2,5 minute in pod vodo na razdalji 10 m.

3. člen

(programi usposabljanja)
(1) Reševalci iz vode in osebe, usposobljene za reševanje iz vode se usposobijo po programih usposabljanja za reševanje iz vode (v nadaljnjem besedilu: programi usposabljanja), ki jih predpiše minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, in sicer za:
- program A za reševalce iz vode na bazenskih kopališčih, ki se deli na modul A1 program za bazene z globino do 1,35 m in modul A2 program za bazene z globino vode nad 1,35 m;
- program B za reševalce iz vode na naravnih kopališčih;
- program C za reševalce iz vode na divjih vodah;
- program D usposabljanja za reševanje iz vode (po različnih modulih oziroma vrstah sil za zaščito, reševanje in pomoč).
(2) V programih iz prejšnjega odstavka se določijo tudi vsebine in obseg preverjanja usposobljenosti. K programoma A in B za reševalce iz vode na bazenskih in naravnih kopališčih iz prejšnjega odstavka daje soglasje minister, pristojen za šport.
(3) Diplomantom univerzitetnega programa Fakultete za šport in študentom tega programa, ki so že opravili izpit iz predmetov plavanje ter teorija in metodika plavanja z izbranimi vodnimi aktivnostmi, se priznajo določene vsebine programa za usposabljanje reševalcev iz vode. Vsebine iz programa usposabljanja, ki jih morajo še opraviti, določi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v nadaljnjem besedilu: uprava) v dogovoru s Fakulteto za šport.
(4) Kandidat, ki je opravil izpit za reševalca iz vode po enem izmed programov usposabljanja, določenem v prvem odstavku tega člena, in želi opraviti izpit za reševalca iz vode po drugem programu, opravi za pridobitev potrdila o opravljenem izpitu za posamezno kategorijo samo izpit za vsebine, ki so različne od programa, za katerega že ima izpit. Šteje se, da je kandidat, ki je opravil izpit za reševalca iz vode po A programu, modulu A2 usposobljen tudi za reševalca iz vode po A programu, modul A1 oziroma, da je kandidat, ki je opravil izpit za reševalca iz vode po programu B, usposobljen tudi za reševalca iz vode po programu A (modul A1 in A2). Šteje se, da je usposobljen za reševanje iz vode po programu D tudi pripadnik podvodne reševalne službe, ki je v skladu s pravili potapljaške organizacije uvrščen v operativno reševalno sestavo, ter pripadnik Civilne zaščite, gasilske ali druge reševalne službe, ki uspešno opravi program usposabljanja za reševanje iz vode v skladu s tem pravilnikom in programi usposabljanja v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(5) V programe A, B, C in D iz prvega odstavka tega člena, se lahko vključi kandidat za reševalca oziroma oseba, ki ima psihofizične sposobnosti iz prejšnjega člena.

4. člen

(preizkus usposobljenosti)
(1) Naziv reševalca iz vode pridobi kandidat, ki je opravil preizkus usposobljenosti po programih A, B in C iz prejšnjega člena z izpitom, ki obsega teoretični ter praktični del in z Zakonom o varstvu pred utopitvami (Uradni list RS, št. 42/07 - uradno prečiščeno besedilo) predpisan preizkus usposobljenosti za nudenje prve pomoči. Naziv osebe, usposobljene za reševanje iz vode, pridobi kandidat, ki opravi preizkus usposobljenosti po programu D iz prejšnjega člena, katerega obseg se določi v programu usposabljanja.
(2) Preizkus usposobljenosti se oceni kot »uspešen« ali »neuspešen«.
(3) K izpitu se lahko prijavi tudi kandidat, ki se ni udeležil usposabljanja, če predhodno opravi predpisan zdravniški pregled iz druge alinee prvega odstavka 2. člena tega pravilnika.
(4) Kandidat za reševalca iz vode, ki ni uspešno opravil enega dela izpita ali celotnega izpita, lahko del izpita ali celotni izpit opravlja ponovno najpozneje v treh mesecih od dneva, ko je prvič neuspešno opravljal izpit. Če kandidat tudi drugič ne opravi uspešno enega dela izpita ali celotnega izpita, mora opraviti celotni program usposabljanja.
(5) Reševalec iz vode mora po pridobitvi naziva reševalca iz vode vsake tri leta opraviti preizkus usposobljenosti po programih iz prejšnjega člena, ki obsega praktični del. Preizkus usposobljenosti lahko opravi reševalec iz vode, če je predhodno opravil predpisan zdravniški pregled in preizkus usposobljenosti za nudenje prve pomoči. Osebe, ki so opravile program D za reševanje iz vode, morajo, po usposobitvi za reševanje iz vode, opraviti praktični preizkus usposobljenosti najmanj vsakih pet let. Obseg praktičnega preizkusa je določen v programu. Reševalec iz vode oziroma oseba, usposobljena za reševanje iz vode, lahko praktični preizkus usposobljenosti ponavlja največ dvakrat.

5. člen

(prijava k preizkusu usposobljenosti)
(1) Kandidat vloži prijavo na preizkus usposobljenosti na upravo.
(2) Prijava vsebuje ime in priimek, datum in kraj rojstva, naslov stalnega oziroma začasnega bivališča, podatke o izobrazbi, podatke o opravljenem preizkusu usposobljenosti za dajanje prve pomoči ter navedbo programa, za katerega se želi usposobiti.
(3) Kandidat priloži tudi potrdilo o opravljenem zdravniškem pregledu.

6. člen

(izpitna komisija)
(1) Preizkusi usposobljenosti po programih A, B, C in D iz 3. člena tega pravilnika se opravljajo pred komisijami, ki jih imenuje generalni direktor uprave. Način preverjanja preizkusa usposobljenosti po programu D pa se določi v programu usposabljanja.
(2) Izpitna komisija ima predsednika, dva člana in zapisnikarja. Predsednik komisije je tudi izpraševalec pri teoretičnem delu izpita in je dolžan skrbeti za pravilen potek preizkusa usposobljenosti.
(3) Predsednik in en član izpitne komisije morata imeti najmanj univerzitetno izobrazbo, izpit za reševalca iz vode ali reference s področja reševanja iz vode. Drugi član mora imeti najmanj visoko strokovno izobrazbo in izpit za reševalca iz vode.
(4) Za preizkus usposobljenosti po programu C iz 3. člena tega pravilnika se imenuje posebna komisija. Predsednik in en član morata imeti univerzitetno izobrazbo in najmanj tri leta članstva v kajakaškem ali rafting društvu, ki je član Kajakaške zveze Slovenije ali Rafting zveze Slovenije ter izpit za reševalca iz vode. Drugi član mora imeti najmanj visoko strokovno izobrazbo in izpit za reševalca iz vode.
(5) Predsedniku, članom in zapisnikarju pripada plačilo za delo in povračilo stroškov v zvezi z delom v izpitni komisiji.
(6) Način dela, naloge in merila za plačilo izpitnih komisij predpiše generalni direktor uprave.

7. člen

(razpis usposabljanja in preizkusa usposobljenosti)
(1) Uprava zagotovi, da izvajalci programov usposabljanja za reševanje iz vode iz 3. člena tega pravilnika, izvedbo programov razpišejo najmanj enkrat letno.
(2) Uprava praviloma razpiše preizkuse usposobljenosti za reševanje iz vode v skladu s tem pravilnikom najmanj enkrat v prvi in enkrat v drugi polovici leta.

8. člen

(potrdilo)
(1) Kandidatu, ki je opravil izpit po enem od programov iz 3. člena tega pravilnika oziroma osebi, ki se je usposobila za reševanje iz vode, uprava izda potrdilo o opravljenem izpitu oziroma usposabljanju. Potrdilo se izda v dveh izvodih, en izvod prejme reševalec, drugi izvod ostane v arhivu uprave.
(2) Hkrati s potrdilom iz prejšnjega odstavka izda uprava kandidatu tudi knjižico reševalca iz vode, v katero se vpisuje vrsta programa, ki ga je opravil, datum opravljenega izpita za reševalca iz vode in datum praktičnega preizkusa usposobljenosti. Knjižica reševalca iz vode se izda tudi osebam, usposobljenim za reševanje iz vode. Oblika in vsebina knjižice sta določeni v prilogi 1 tega pravilnika.
(3) Knjižico reševalca iz vode za usposobljenost po programu D lahko uprava izda v skladu s tem pravilnikom tudi pripadniku podvodne reševalne službe ob predložitvi potrdila Potapljaške zveze Slovenije, da je reševalec uvrščen kot potapljač v operativno reševalno sestavo.
(4) Knjižico reševalca iz vode za usposobljenost po programu D uprava izda tudi pripadniku Civilne zaščite, gasilske ali druge reševalne službe, ki uspešno opravi program usposabljanja za reševanje iz vode v skladu s tem pravilnikom in programi usposabljanja v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

9. člen

(izvajanje usposabljanja)
(1) Usposabljanje po programih iz 3. člena tega pravilnika izvaja Izobraževalni center za zaščito in reševanje v sestavi uprave ter pravne in fizične osebe, ki pridobijo pooblastilo za izvajanje usposabljanja po posameznih programih.
(2) Pooblastilo za izvajanje usposabljanja po posameznih programih lahko pridobi pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
- registrirana mora biti za opravljanje dejavnosti izobraževanja odraslih ali drugega izobraževanja;
- imeti mora ustrezne strokovne osebe za izvajanje teoretičnega in praktičnega usposabljanja po posameznih programih;
- razpolagati mora s programom usposabljanja, predpisanimi učnimi sredstvi ter pripomočki in zagotoviti materialno tehnične pogoje za izvedbo usposabljanja po posameznem programu.
(3) Teoretični del programov usposabljanja po programih A, B, C in D lahko izvajajo v skladu s prejšnjim odstavkom osebe, ki imajo univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo, osnovno pedagoško andragoško znanje in izpit za reševalca iz vode po programu, ki ga izvajajo.
(4) Praktični del programov usposabljanja po programih A, B, C in D lahko izvajajo v skladu z drugim odstavkom tega člena osebe, ki imajo najmanj srednjo strokovno izobrazbo, izpit za reševalca iz vode po programu, ki ga izvajajo, ter najmanj tri leta izkušenj kot reševalci iz vode. Osebe, ki izvajajo praktično usposabljanje po programu C, morajo imeti tudi ustrezne izkušnje z vodenjem plovil na divjih vodah.

10. člen

(izdaja pooblastila)
(1) Pravne ali fizične osebe, ki želijo izvajati usposabljanje po posameznih programih za reševanje iz vode, vložijo pri upravi vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega člena, razen dokazila o registraciji za opravljanje dejavnosti izobraževanja odraslih ali drugega izobraževanja. Iz vloge mora biti razvidno, po katerih programih želi vlagatelj izvajati usposabljanje.
(2) Pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje usposabljanja po posameznih programih za reševanje iz vode, izda generalni direktor uprave pooblastilo za izvajanje usposabljanja po posameznih programih za reševanje iz vode.
(3) Pooblastilo iz prejšnjega odstavka se izda za nedoločen čas.
(4) Pooblaščeni izvajalec usposabljanja mora upravo v 30 dneh obvestiti o vsaki spremembi, povezani z izpolnjevanjem pogojev za izvajanje usposabljanja po posameznih programih iz prejšnjega člena.

11. člen

(odvzem pooblastila)
Pooblastilo iz prejšnjega člena uprava lahko odvzame:
- če pooblaščeni izvajalec usposabljanja ne izpolnjuje več predpisanih pogojev po posameznih programih;
- če so pri usposabljanju po posameznem programu ugotovljene večje nepravilnosti in jih izvajalec kljub opozorilu uprave oziroma pristojnega inšpektorja ne odpravi;
- če izvaja usposabljanje oseba, ki ne izpolnjuje strokovnih pogojev za izvajanje teoretičnega in praktičnega usposabljanja po posameznih programih.

12. člen

(stroški)
(1) Stroški usposabljanja za reševanje iz vode bremenijo kandidata za reševalca iz vode oziroma tistega, ki ga je na usposabljanje poslal. Višino stroškov določi pooblaščeni izvajalec usposabljanja.

(2) Stroški preverjanja usposobljenosti po posameznem programu iz 3. člena tega pravilnika oziroma praktičnega preverjanja usposobljenosti bremenijo kandidata ali reševalca iz vode oziroma tistega, ki ga je poslal na preizkus usposobljenosti. Stroške preverjanja usposobljenosti določi uprava.

13. člen

(zbirke podatkov)
(1) Uprava vodi zbirko podatkov o reševalcih iz vode v skladu z zakonom.
(2) Pooblaščeni izvajalci usposabljanja za reševanje iz vode morajo pošiljati upravi podatke o izvajanju usposabljanja za reševanje iz vode do konca januarja za preteklo leto. Vrsto podatkov v skladu z zakonom določi generalni direktor uprave.

14. člen

(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

15. člen

(1) Programi usposabljanja A, B, C in D, predpisani na podlagi 3. člena Pravilnika o reševalcih iz vode (Uradni list RS, št. 118/04), veljajo do izdaje novih programov.
(2) Minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, predpiše programe usposabljanja D po različnih modulih in vrstah sil za zaščito, reševanje in pomoč iz prvega odstavka 3. člena tega pravilnika, najpozneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.

16. člen

(1) Reševalci iz vode, ki so opravili izpit za reševalca iz vode pred uveljavitvijo tega pravilnika, morajo opraviti praktični preizkus usposobljenosti v skladu s tem pravilnikom najkasneje pred iztekom treh let, šteto od dneva, ko so opravili izpit za reševalca oziroma zadnji letni preizkus usposobljenosti.
(2) Osebe, usposobljene za reševanje iz vode, ki so opravile usposabljanje za reševanje iz vode po programu D, določenim s tem pravilnikom, morajo opraviti praktični preizkus usposobljenosti v skladu s tem pravilnikom najpozneje pred iztekom petih let, šteto od dneva, ko so uspešno zaključile program usposabljanja.

17. člen

(1) Potrdila o opravljenih izpitih, ki so jih reševalci iz vode pridobili na podlagi Pravilnika o varnosti v urejenih kopališčih (Uradni list RS, št. 33/87) in Pravilnika o reševalcih iz vode (Uradni list RS, št. 118/04), ostanejo v veljavi.
(2) Knjižica reševalca iz vode, izdana pred uveljavitvijo tega pravilnika, velja do izdaje knjižice, predpisane s tem pravilnikom.

(3) Pooblastila, ki so jih izvajalci usposabljanja pridobili na podlagi Pravilnika o reševalcih iz vode (Uradni list RS, št. 118/04), veljajo do poteka veljavnosti.

18. člen

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o reševalcih iz vode (Uradni list RS, št. 118/04).

19. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-144/2007-8
Ljubljana, dne 23. avgusta 2007
EVA 2007-1911-0009
Karl Erjavec l.r.
Minister
za obrambo

Priloga 1: Knjižica reševalca iz vode

Pravilnik o opremi in sredstvih...

2009-04-13T09:28:57Z

PRAVILNIK
O OPREMI IN SREDSTVIH ZA DAJANJE PRVE POMOČI, USPOSABLJANJU IN PREIZKUSIH IZ PRVE POMOČI TER ZDRAVNIŠKIH PREGLEDIH REŠEVALCEV IZ VODE

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

Ta pravilnik določa opremo in sredstva za dajanje prve pomoči, program usposabljanja za nudenje prve pomoči, obseg preizkusa usposobljenosti za nudenje prve pomoči, obseg zdravniškega pregleda reševalca iz vode, pogoje za izvajanje programa preizkusa usposobljenosti za nudenje prve pomoči in opravljanje zdravniških pregledov.

II. OPREMA IN SREDSTVA ZA PRVO POMOČ

2. člen

Kopališče mora za dajanje prve pomoči zagotoviti opremo in sredstva, ki mora vsebovati najmanj:
a) medicinsko tehnična sredstva in aparati:
- avtomatski zunanji defibrilator,
- opornice za imobilizacijo vratnega dela hrbtenice (otroške in odrasle),
- DURRA deska,
- vakuumske in Kramerjeve opornice za okončine,
- obrazna maska za TPO - osebna,
- dihalni balon za odraslega (maske št. 3, 4, 5),
- dihalni balon za otroka (maske št. 1, 2),
- jeklenka 02 (min. 2. lit.) s sistemom doziranja pretoka,
- aspirator - mehanska črpalka,
- škarje - topa konica,
- škarje - navadne,
- termometer HG,
- nosila;
b) potrošni medicinski material:
- ustno žrelni tubusi (št. 2, 3, 4),
- maska za aplikacijo kisika - navadna,
- maska za aplikacijo kisika z rezervoarjem,
- maska za aplikacijo kisika z rezervoarjem za otroke,
- nazalni kateter,
- aspiracijski kateter (Ch12, 14, 16, 18, 20);
c) oskrba ran in imobilizacija:
- prvi povoj,
- bombažni krep povoj (15x10, 10x10, 8x5, 6x5),
- trebušni povoj tip IV,
- trikotne rute,
- fiksirne mrežice (3, 5, 7),
- hidrofilna gaza - sterilna (0,8M, 0,4M, 0,2M),
- pritrdilni medicinski trak (2,5 cm, 5 cm),
- opeklinska kompresa,
- zaščitna folija za telo,
- tekočina za spiranje (0,9% Nacl),
- lateks pregledne rokavice za enkratno uporabo,
- posoda za kužni material.
Oprema in sredstva za prvo pomoč iz prejšnjega odstavka mora biti v kopališču stalno na zalogi, v brezhibnem stanju in smotrno razporejena, tako da je najhitreje dosegljiva in shranjena v vidno označenem prostoru.

III. PROGRAM USPOSABLJANJA IN PREIZKUS USPOSOBLJENOSTI ZA NUDENJE PRVE POMOČI

3. člen

Program usposabljanja reševalcev iz vode za nudenje prve pomoči (v nadaljnjem besedilu: program) je namenjen za pridobitev in obvladovanje osnovnih ukrepov, ki jih mora izvajati reševalec iz vode pri poškodovanih, nenadno obolelih ali zastrupljenih.

4. člen

Program obsega teoretična in praktična usposabljanja iz nudenja prve pomoči v skupnem trajanju 20 ur, pri čemer je poudarek na praktičnem usposabljanju.
Teoretični del programa obsega:
- sistem nujne medicinske pomoči,
- osnove anatomije in fiziologije človeškega telesa,
- dihalna stiska, nezavest,
- temeljni postopki oživljanja odraslih,
- temeljni postopki oživljanja otrok,
- možganska kap, epileptični napad, bolečina v prsih,
- utopitve,
- krvavitve, šok, akcidentalna stanja, transport,
- zlomi, zvini in izpahi,
- poškodbe glave in hrbtenice,
- tope, zaprte poškodbe,
- rane - vrste in oskrbe.
- oprema za prvo pomoč.
Praktični del programa obsega:
- oskrba dihalnih poti, ventilacija in aplikacija kisika,
- temeljni postopki oživljanja odraslega in otroka,
- krvavitev in oskrba ran,
- imobilizacija.
Program izvaja Rdeči križ Slovenije.

5. člen

Preizkus usposobljenosti za nudenje prve pomoči reševalcev iz vode (v nadaljnjem besedilu: preizkus) je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela v skladu s programom.
Reševalec iz vode uspešno opravi preizkus, če na teoretičnem delu doseže najmanj 60% vseh možnih točk, na praktičnem delu pa pravilno izvede vse potrebne ukrepe pri štirih možnih nujnih stanjih.

6. člen

Reševalec iz vode, ki ni uspešno opravil enega dela preizkusa, lahko ta del preizkusa ponavlja v roku, ki mu ga določi komisija in ne sme biti daljši od dveh mesecev. Če reševalec iz vode tudi v popravnem roku ne opravi dela preizkusa, ga ponavlja v celoti.
Reševalec iz vode, se lahko ponovno prijavi k preizkusu po preteku najmanj dveh mesecev od zadnjega preverjanja znanja. Če tudi v popravnem roku ne opravi preizkusa, mora program opraviti ponovno.

7. člen

Preizkus se opravi pred tričlansko komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana.
Komisijo imenuje minister, pristojen za zdravje izmed zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, ki morajo biti ustrezno usposobljeni iz nujne medicinske pomoči.
Predsednik komisije je praviloma zdravnik.
O poteku preizkusa se za vsakega kandidata vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in člani komisije.

8. člen

Reševalcu iz vode, ki je opravil preizkus, se izda potrdilo, ki ga podpišeta predsednik komisije in minister.
Evidenco o opravljenih preizkusih vodi ministrstvo, pristojno za zdravje.

IV. ZDRAVNIŠKI PREGLED

9. člen

Zdravniški pregled reševalca iz vode obsega:
1. anamnezo (družinska, delovna, zdravstvena, športna),
2. ugotovitev statusa s posebnim poudarkom na kakovosti lokomotornega in kardiopulmonalnega sistema,
3. preiskave in meritve:
- antropometrične meritve (tel. višina, telesna masa - TM, index TM, % maščevja),
- ocena vidnih funkcij (ortorather, R 22, perimetrija),
- ocena sluha s šepetom,
- mala spirometrija (najmanj 80% norme),
- EKG,
- VTG (vestibulogram),
- Flackov test,
- Rufierjev test,
- Apnoe test,
- psihološko testiranje,
- laboratorijske preiskave (hemogram, krvni sladkor, urogram),
- RTG pljuč in srca.
Preiskave in meritve iz 3. točke prejšnjega odstavka se opravijo enkrat letno, razen perimetrije in psihološkega testiranja, ki se opravita na pet let in RTG pljuč in srca, ki se opravi le ob prvem pregledu.

10. člen

Zdravniške preglede iz prejšnjega člena opravljajo javni zdravstveni zavodi in druge pravne osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost in imajo zaposlenega zdravnika specialista medicine dela, prometa in športa in zdravniki zasebniki specialisti medicine dela, prometa in športa.
O opravljenem zdravniškem pregledu se izda potrdilo.

V. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

11. člen

Kopališča morajo zagotoviti opremo in sredstva za dajanje prve pomoči v skladu s tem pravilnikom najpozneje v enem mesecu od uveljavitve tega pravilnika.
Reševalci iz vode morajo pridobiti potrdila v skladu s tem pravilnikom najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega pravilnika.

12. člen

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati 40. člen pravilnika o varnosti v urejenih kopališčih (Uradni list SRS, št. 33/87).

13. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 020-13/01-8
Ljubljana, dne 10. julija 2003.
EVA 2000-2711-0018
dr. Dušan Keber l. r.
Minister za zdravje

Pravilnik o tehničnih ukrepih...

2009-04-13T09:27:59Z

PRAVILNIK O TEHNIČNIH UKREPIH IN ZAHTEVAH ZA VARNO OBRATOVANJE KOPALIŠČ IN ZA VARSTVO PRED UTOPITVAMI NA KOPALIŠČIH in zahtevah za varno
obratovanje kopališč in za varstvo pred
utopitvami na kopališčih

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa prostorske, gradbene in druge tehnične ukrepe (v nadaljnjem besedilu: tehnični ukrepi) za varstvo pred utopitvami ter zahteve za naprave, opremo in sredstva za varno obratovanje kopališč, ki jih je treba upoštevati pri graditvi objektov, namenjenih bazenskim ali naravnim kopališčem. Določa tudi dovoljeno število obiskovalcev in predvideno število kopalcev.
2. člen
(1) Ta pravilnik ne ureja območij kopalnih voda, kjer se ponavadi kopa večje število ljudi in kopanje ni prepovedano, po predpisih o vodah, niti ne ureja območij vodnih površin in priobalnih zemljiščih, ki nimajo upravljavca in so nastala neorganizirano, kjer kopanje ni prepovedano in se na njih ponavadi kopa večje število ljudi.
(2) Ta pravilnik ne določa tehničnih ukrepov oziroma zahtev za kopalne bazene v stanovanjskih stavbah z največ petimi stanovanji oziroma v stavbah za nastanitev z največ dvajsetimi ležišči, če jih uporabljajo izključno osebe, nastanjene v stavbi.
3. člen
(1) Če so zahteve za nekatere elemente ali lastnosti kopališč določene s posebnim predpisom, veljajo zanje tiste zahteve tega pravilnika, ki niso urejene s takim predpisom.
(2) Med predpise, ki urejajo nekatere tehnične ukrepe za varstvo pred utopitvami posebej za bazene oziroma naprave (npr. skakalnice), kjer se opravljajo športne dejavnosti in tekmovanja, spadajo pravila Mednarodne plavalne zveze - FINA, ki se hranijo in so na voljo na Plavalni zvezi Slovenije.
(3) Pri graditvi kopališča je treba upoštevati predpise, ki funkcionalno oviranim osebam omogočajo samostojen in varen dostop ter vstop in uporabo vseh tistih prostorov, ki so namenjeni javni rabi. Izhajati je treba iz predpostavke, da je funkcionalno oviranih oseb 1/10 vseh obiskovalcev.

4. člen

Kadar je kopališče kombinacija več različnih vrst kopališč po predpisu o razvrstitvi kopališč, je treba natančno opredeliti območje posamezne vrste kopališča.

5. člen

Standardi, navedeni v tem pravilniku, se hranijo in so na voljo pri slovenskem nacionalnem organu za standarde.

6. člen

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
- »območje bazena« so bazenska ploščad, bazen(-i), prostor za reševalce iz vode (v nadaljnjem besedilu: reševalec), soba za prvo pomoč ter tehnični in servisni prostori;
- »bazenska ploščad« je površina, ki neposredno obdaja bazen;
- »čisti del kopališča« so bazeni in bazenska ploščad;
- »bazenska dvorana« je pokrito in zaprto območje bazena;
- »prostori dopolnilnega programa« kopališča so prostori za savne, parne kopeli, masažo, fitnes, solarij ipd.;
- »garderobni prostor« so prostori za preoblačenje (kabine) in prostori za shranjevanje obutve in oblačil kopalcev (garderobne omarice).

II. TEHNIČNI UKREPI IN ZAHTEVE ZA KOPALIŠČA

7. člen

Kopališča morajo biti zgrajena in vzdrževana tako, da sta ob upoštevanju kopališkega reda ter pri pravilni uporabi vseh naprav, opreme in sredstev zagotovljena varnost in varovanje zdravja obiskovalcev in kopališkega osebja.

8. člen

(1) Kopališča morajo imeti zagotovljeno zadostno število parkirnih mest, ki se določi tako, da se največje dovoljeno število obiskovalcev na bazenskih kopališčih oziroma primerno število obiskovalcev na naravnih kopališčih pomnoži s faktorjem 0,3 in zaokroži navzgor na prvo celo število, če je vhod na kopališče več kot 400 m oddaljen od postajališča javnega prevoznega sredstva, oziroma s faktorjem 0,2, če je postajališče javnega prevoznega sredstva bližje.
(2) Na vsakih petdeset parkirnih mest mora biti vsaj eno parkirno mesto namenjeno vozilom z invalidskimi vozički. Ta parkirna mesta morajo biti čim bližje vhodu na kopališče.
(3) Kopališče mora imeti najmanj eno parkirno mesto za intervencijsko vozilo, ki mora biti ob reševalni poti. (4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena pri rekonstrukciji kopališča števila obstoječih parkirnih mest ni treba povečevati, vendar pa se zaradi nje število parkirnih mest ne sme zmanjšati.

9. člen

Med obratovanjem kopališč mora biti zagotovljena možnost takojšnjega neoviranega dostopa reševalnega vozila na njegovo območje. V dvoranskih kopališčih mora biti zagotovljen dostop z nosili do bazena po najkrajši možni poti.

1. Bazenska kopališča

10. člen

Bazenska kopališča morajo biti ograjena in morajo imeti najmanj naslednje prostore:
- vhodni prostor oziroma vhod,
- garderobni prostor,
- prostor oziroma površino s prhami,
- sanitarni prostor,
- prehode na bazensko ploščad preko bazenčka ali sistema bočnih prh za razkuževanje nog (v nadaljnjem besedilu: bazenček za noge),
- območje bazena.

11. člen

(1) Vhodni prostor v dvoranskih kopališčih mora biti v zaprtem prostoru, od zunanjosti ločenem z vetrolovom. V vhodnem prostoru oziroma ob vhodu mora biti na vidnem mestu informacijsko mesto, na katerem so zlasti naslednja obvestila:
- največje dovoljeno število obiskovalcev kopališča,
- temperaturi vode in zraka ter ura, ko je bila meritev opravljena,
- tlorisna shema kopališča z vrisanimi reševalnimi potmi in delitvijo kopališča v skladu s 4. členom tega pravilnika oziroma s predpisom, ki ureja razvrstitev kopališč,
- rezultati laboratorijskih preskusov in ocena higienske ustreznosti vzorcev v skladu s predpisom o higienski ustreznosti kopalne vode, in«.
- Peti odstavek se črta.
(2) Bazenska kopališča, ki se uporabljajo v športne in tekmovalne namene, morajo imeti iz vhodnega prostora oziroma vhoda ločen izhod v prostor za gledalce in v prostor za tekmovalce.
(3) Vhodni prostor v kopališčih, ki se uporabljajo v terapevtske namene, mora s svojo opremo omogočiti postanek in počitek najmanj desetim obiskovalcem. Kot ustrezna oprema se štejejo vsaj klopi in ustrezne odlagalne površine ter prostor za invalidski voziček.
(4) Obiskovalci vhodnega prostora oziroma vhoda morajo imeti dostop do sanitarij. (5) Za dopolnilni program mora biti dostop obiskovalcem mogoč le iz prostorov, ki sledijo vhodnemu prostoru oziroma vhodu.

12. člen

(1) Garderobni prostor, prostori s prhami, sanitarni prostori in prostori dopolnilnega programa v dvoranskih kopališčih morajo biti razporejeni tako, da onemogočajo križanje čistih in nečistih poti.
(2) V prostorih iz prejšnjega odstavka morajo biti tla izdelana iz materialov, ki omogočajo mokro čiščenje in razkuževanje. Drsnost talnih oblog v garderobnih prostorih in na suhih prehodih mora biti najmanj razreda A, v prostorih s prhami razreda B in v bazenčkih za noge razreda C po standardu SIST DIN 51097 oziroma mora dosegati enakovredno raven v tem standardu navedenih razredov.
(3) V garderobnem prostoru je treba zagotoviti zadostno število električnih vtičnic za sušilnike za lase ali same sušilnike.

13. člen

Število kabin na dvoranskih kopališčih ne sme biti manjše od 1/25 števila garderobnih omaric. Na bazenskih kopališčih na prostem in na naravnih kopališčih mora biti najmanj ena kabina na 200 obiskovalcev. Kabine morajo biti široke najmanj 1 m in globoke najmanj 1,25 m. Kabine se morajo zapreti od znotraj. Vsako bazensko kopališče mora imeti najmanj 1/25 kabin širokih najmanj 1,20 m in globokih najmanj 1,25 m, ki omogočajo preoblačenje funkcionalno oviranim osebam. Oprema kabine so klop in tri kljuke za obešanje oblačil

14. člen

(1) Garderobnih omaric na dvoranskem kopališču mora biti najmanj 75% od števila največje dovoljene zmogljivosti kopališča, na dvoranskem kopališču, ki ga pretežno uporabljajo le hotelski gostje pa najmanj 20% največjega dovoljenega števila obiskovalcev. Na bazenskih kopališčih na prostem mora biti garderobnih omaric najmanj 5% največjega dovoljenega števila obiskovalcev kopališča
(2) Garderobna omarica na dvoranskih bazenskih kopališčih mora omogočati shranjevanje zimskega oblačila odraslega človeka.

15. člen

Prhe in sanitarni prostori morajo biti pred vhodom na bazensko ploščad. Na vsakih 100 m2 vodne kopalne površine mora biti najmanj ena prha. Najmanj 20% prh mora biti v kabinah za prhanje, od tega pa mora najmanj ena biti urejena tako, da omogoča prhanje funkcionalno oviranim osebam. Pri vseh prhah mora biti omogočeno prhanje s toplo in hladno vodo.

16. člen

(1) Število WC školjk in pisoarjev se določi na podlagi največjega dovoljenega števila obiskovalcev bazenskega kopališča, izhajajoč iz predpostavke, da je na kopališču enako število moških in žensk ter da je na vsakih 100 obiskovalcev najmanj en pisoar in na vsakih 150 obiskovalcev ena WC školjka za moške ter na vsakih 50 obiskovalk najmanj ena WC školjka. Vsaka WC školjka mora biti v kabini z ločilnimi pregradami, visokimi najmanj 2 metra. Pregrade morajo biti najmanj 10 cm, a ne več kot 15 cm dvignjene od tal. Talna površina kabine ne sme biti manjša od 0,9 m x 1,2 m.
(2) Sanitarni prostori morajo imeti najmanj eno WC školjko, en pisoar in en umivalnik, namenjen otrokom.
(3) V sanitarnem prostoru mora biti na vsake štiri kabine najmanj en umivalnik s toplo in mrzlo vodo ter s tekočim milom in sistemom za sušenje rok.
(4) Vsako kopališče mora imeti najmanj en prostor za previjanje otrok.
(5) Vhodna vrata v sanitarne prostore morajo biti opremljena z mehanizmom za samodejno zapiranje.
(6) Dostop od sanitarnih prostorov do bazenske ploščadi mora biti načrtovan in izveden tako, da mora obiskovalec preko bazenčka za noge.

17. člen

Bazenska ploščad mora biti pri dvoranskih kopališčih široka najmanj 2 m, pri kopališčih na prostem pa najmanj 3 m in mora biti ločena od ostalega kopališča tako, da je vstop na bazensko ploščad mogoč le preko bazenčka za noge. Vstop na bazensko ploščad je dovoljen le po predhodnem prhanju.
18. člen
(1) Na vhodu v bazensko ploščad mora biti bazenček za noge, ki mora biti lociran in izveden tako, da se mu ni mogoče izogniti.
(2) Najmanj en vhod mora biti prirejen za funkcionalno ovirane osebe tako, da so tudi njihove noge in pripomočki za premikanje razkuženi.
(3) Izhodi z bazenske ploščadi so lahko urejeni tako, da ga lahko obiskovalci zapustijo, ne da bi morali skozi bazenček ali sistem bočnih prh, vendar je treba zagotoviti, da prek teh izhodov ni mogoče vstopiti na čisti del bazena.

19. člen

Stene in oprema kabin, garderobne omarice, stene oziroma zavese pri prhah ter stene in ločilne pregrade toaletnih prostorov morajo biti izdelane iz materialov, ki omogočajo mokro čiščenje in razkuževanje.

20. člen

Bazeni morajo imeti okoli celotnega oboda prelivne žlebove, načrtovane in grajene tako, da bazenska voda v njih neprestano odteka (ravnina zgornjega roba bazena sme od vodoravne ravnine odstopati največ za 0,2 cm). Če prelivnih žlebov zaradi vgrajenih stopnic, na robovih kanalov s hitrimi in počasnimi rekami ter na drugih mestih bazenov, kjer so vgrajene naprave, ni mogoče izvesti, morajo biti ti urejeni najmanj na 2/3 oboda bazena. Vsi jaški in žlebovi na čistem delu bazena morajo biti pokriti z rešetkami, katerih reže ne smejo biti večje od 0,8 cm.

21. člen

(1) Globina vode je odvisna od uporabnikov kopalne površine tako, da:
- za otroke ne presega 0,6 m, pri čemer se smejo kopalne površine še dodatno deliti na takšne za malčke, kjer globina ne sme presegati 0,35 m,
- za neplavalce ne presega 1,35 m,
- je za plavalce lahko več kot 1,35 m,
- je na mestih, kjer so dovoljeni skoki v vodo z roba bazena, najmanj 1,8 m.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek globina vode v bazenih, kjer je temperatura vode nižja od 16 °C oziroma višja od 32 °C, ne sme presegati 1,35 m.

22. člen

(1) Pri bazenskih kopališčih je treba upoštevati še naslednje zahteve:
- naklon bazenske ploščadi v bazenskem kopališču mora biti najmanj 2 % od robov bazena,
- v dvoranskem kopališču mora biti talni sifon najmanj na vsakih 20 m2,
- drsnost tal bazenske ploščadi in dna bazenov z globino vode manj kot 1,35 m mora biti razreda B po standardu SIST DIN 51097 oziroma mora dosegati enakovredno raven navedenega razreda,
- v srednjih in velikih dvoranskih kopališčih mora biti bazenska ploščad med vhodom in robom bazena široka najmanj 3 m, med stenami bazenske dvorane in robovi bazena najmanj 2,5 m, med bazeni pa najmanj 2 m,
- v majhnih dvoranskih kopališčih mora biti bazenska ploščad široka najmanj 1,5 m, med vhodom in robom bazena pa mora biti bazenska ploščad široka najmanj 2 m,
- v bazenskih kopališčih na prostem mora biti bazenska ploščad med vhodom in robom bazena široka najmanj 5 m, med bazeni pa najmanj 3 m,
- v bazenih za plavalce mora biti po vsej dolžini na steni na globini 1,2 m do 1,3 m stopnica, široka vsaj 0,1 m,
- v pasu najmanj 1,5 m okoli roba bazena na bazenski ploščadi ne sme biti elementov opreme (npr. ležalniki, sončniki), ki bi ovirali prosto gibanje reševalcem, kopalcem in obiskovalcem, če to ni funkcionalna oprema kopališča (npr. stopnice, tobogan),
- bazen mora imeti na vsakih 25 m bazenske stranice najmanj eno vstopno-izstopno mesto v bazen,
- bazen za otroke, globlji od 0,35 m, in bazen za neplavalce morata imeti do dna bazena stopnice, bazen za plavalce in bazen za skoke v vodo pa je lahko opremljen z lestvami,
- v bazenih za otroke in neplavalce mora imeti stopnišče za vstop v vodo na obeh straneh prijemališče za roke ali lestev,
- ob vsakem izteku tobogana morajo biti stopnice,
- počasna in hitra reka na stranicah ne smeta imeti stopnic ali lestev. Voda v njih ne sme biti globlja od 1,35 m,
- mogoč mora biti vstop v vodo funkcionalno oviranim osebam, - bazen ali del bazena z globino vode do 1,8 m mora biti označen z znaki za prepoved skakanja v vodo.

23. člen

(1) Mesto, s katerega reševalec opazuje kopalno površino, mora biti označeno s talno oznako ali z ustreznim znakom.
(2) Na majhnih in srednjih bazenskih kopališčih je mesto, s katerega reševalec opazuje kopalno površino, lahko soba za reševalce, če izpolnjuje zahteve predpisa o organizaciji varstva pred utopitvami za opazovanje kopalne površine in bazenske ploščadi. Takšen prostor lahko služi tudi kot soba za prvo pomoč in mora imeti najmanj 8 m2.
(3) Na drugih bazenskih kopališčih ali na majhnem oziroma srednjem bazenskem kopališču, ki ima tri ali več bazenov, mora kopališče imeti najmanj 6 m2 velik prostor za reševalca. V prostoru za reševalca mora biti urejena telefonska ali radijska zveza z zdravstvenim centrom in s centrom za obveščanje oziroma policijo. Pot od prostora za reševalca do bazena mora biti čim krajša in brez ovir.

24. člen

(1) Vsa velika bazenska kopališča morajo imeti ločeno, najmanj 8 m2 veliko sobo za prvo pomoč.
(2) Soba za prvo pomoč mora imeti umivalnik s toplo in mrzlo vodo, tekoče milo in sistem za sušenje rok, ležišče za ponesrečenca, omaro za hrambo opreme in sredstev za prvo pomoč ter mizo in dva stola. Stene in tla morajo biti izdelane iz materialov, ki omogočajo mokro čiščenje in razkuževanje.

25. člen

(1) Vsa oprema bazenov in bazenske ploščadi mora izpolnjevati zahteve standarda SIST EN 13451, deli 1 - 9.
(2) Tobogani morajo biti načrtovani in grajeni v skladu s standardoma SIST EN 1069-1 in SIST EN 1069-2.

26. člen

Vsako bazensko kopališče mora imeti tehnični prostor, v katerem je postavljena naprava za pripravo kopalne vode, načrtovana in zgrajena kot enota, s katero se dosegajo higienske zahteve za kopalne vode, kakor jih določa predpis o higienskih zahtevah za kopalne vode.

27. člen

Gostinska ponudba, razen ponudbe pijač, mora biti urejena zunaj bazenske ploščadi. Na bazenski ploščadi ni dopustna uporaba embalaže, ki bi ob razbitju lahko tvorila ostre delce.

2. Naravna kopališča

28. člen

Naravna kopališča smejo biti urejena samo na vodnih površinah in priobalnih zemljiščih, kjer so izpolnjene naslednje zahteve:
- območje kopališča ima vidne oznake svojih meja,
- vstopi v vodo so varni,
- površina za sončenje, sprostitev in počitek je pretežno ravna,
- urejen je dostop za interventna vozila,
- ob vhodu je informacijsko mesto, na katerem so kopališki red, objave temperature vode in zraka ter ure, ko je bila meritev opravljena, tlorisna shema kopališča z vrisanimi reševalnimi potmi in delitvijo kopališča v skladu s 3. členom tega pravilnika oziroma s predpisom, ki ureja razvrstitev kopališč, ter tudi rezultati laboratorijskih preskusov in ocena higienske ustreznosti vzorcev za tekoče leto po predpisu, ki ureja higiensko ustreznost kopalne vode.

29. člen

(1) Hitrost toka vode ne sme biti večja od 0,3 m/s.
(2) Na kopalni površini se ne smejo izvajati druge aktivnosti (npr. veslanje, ribarjenje), ki bi lahko ogrožale varnost kopalcev.
(3) Dno naravnega kopališča do globine 1,8 m mora biti brez kotanj in prepletenega rastlinja.

30. člen

(1) Če je voda ob obali globlja od 0,3 m, mora biti vstop opremljen s stopnicami. Vstopi morajo biti na vsakih 25 m obale kopališča, na obeh straneh stopnic morajo imeti prijemališče za roke.
(2) Če so na kopališču zgrajeni pomoli, morajo biti s strani ograjeni povsod tam, kjer voda pod pomolom ni globlja od 1,8 m.

31. člen

(1) Mesta, kjer je skakanje v vodo dovoljeno, morajo biti posebej označena. Pri določanju globine vode ter potrebne površine vode pod odskočnimi mesti za skakalnice z višino več kot 1 m je treba upoštevati pravila FINA.
(2) Na bregu in pomolih, kjer voda ni globlja od 1,8 m, morajo biti postavljeni znaki za prepoved skakanja v vodo.

32. člen

(1) Kopalna površina naravnega kopališča mora biti od ostalih vodnih površin ločena z med seboj povezanimi oranžnimi plovci s premerom najmanj 20 cm v razdalji največ 5 m. Med posameznimi oranžnimi plovci morajo biti v razdalji največ 0,5 m beli plovci s krajšo stranico najmanj 5 cm.
(2) Plovne naprave in igrala na vodi (npr. splavi, velike žoge) znotraj naravnega kopališča smejo biti oddaljeni od obale največ 25 metrov.
(3) Ločitvena linija kopalne površine naravnega kopališča sme biti na morju največ 150 m, na stoječih vodah 100 m, na tekočih vodah pa 30 m oddaljena od obale.
(4) Na kopališču na tekoči vodi mora biti kopalna površina kopališča označena tudi na zgornjem in spodnjem toku.

33. člen

Na naravnih kopališčih je lahko prostor za reševalce in prostor za prvo pomoč tudi šotor, pri čemer mora biti tam urejena telefonska ali radijska zveza z zdravstveno službo, s centrom za obveščanje oziroma policijo ter pri naravnih kopališčih na morju z Upravo Republike Slovenije za pomorstvo.

34. člen

(1) Naravna kopališča morajo imeti najmanj eno kabino za preoblačenje, en tuš in sanitarni prostor s po dvema WC školjkama za ženske ter eno WC školjko za moške in dva pisoarja. Število enot navedene opreme je treba podvojiti na vsakih 5.000 m2 kopenske površine naravnega kopališča.
(2) Za ureditev kabin, sanitarni prostor in prh veljajo enake zahteve kot za bazenska kopališča.

III. DOVOLJENO ŠTEVILO OBISKOVALCEV
IN PREDVIDENO ŠTEVILO KOPALCEV

1. Bazenska kopališča

35. člen

Največje predvideno število kopalcev je odvisno od kopalne površine in od globine vode ter se izračuna na naslednji način1:
- za bazene z globino vode do 1,35 m mora biti najmanj 2,0m2 kopalne površine na vsakega kopalca,
- za bazene z globino vode nad 1,35 m mora biti najmanj 4,0m2 kopalne površine na vsakega kopalca.
(2) Zahteve iz prejšnjega odstavka ne veljajo za bazene z globino vode do 0.6 m ter za masažne in terapevtske kadi

36. člen

(1) Največje dovoljeno število obiskovalcev dvoranskih kopališč se določi tako, da se največje predvideno število kopalcev pomnoži s faktorjem 1,2, če je površina bazenske ploščadi manjša ali enaka kopalni površini, s faktorjem 1,5, če je bazenska ploščad od kopalne površine večja do 50 %, in s faktorjem 2,0, če je površina bazenske ploščadi za več kot 50 % večja od kopalne površine.
(2) Največje dovoljeno število obiskovalcev bazenskih kopališč na prostem se določi tako, da se največje predvideno število kopalcev pomnoži s faktorjem, ki je odvisen od dodatnih površin za sončenje, v skladu z naslednjo tabelo:
------------------------------------------------------
Razmerje med drugimi površinami za sončenje
in rekreacijo in kopalno površino Faktor
------------------------------------------------------
do vključno 1,0 1
od 1,0 do vključno 1,6 1,5
od 1,6 do vključno 2,5 2
nad 2,5 3
------------------------------------------------------

37. člen

Na kopališčih, na katerih je na voljo dopolnilna ponudba, neposredno povezana z bazenskim kopališčem, se največje število obiskovalcev določi tako, da se največje predvideno število kopalcev, kakor je določeno v 36. členu tega pravilnika, pomnoži s faktorjem, ki je odvisen od površine bazenske ploščadi:
-----------------------------------------------------
Razmerje med površino dopolnilne ponudbe
in kopalno površino Faktor
-----------------------------------------------------
do vključno 1,1 1
od 1,1 do vključno 1,3 1,2
nad 1,3 1,3
-----------------------------------------------------

38. člen

(1) Največje dovoljeno število obiskovalcev na kopališčih, ki imajo bazensko dvorano in del kopališča na prostem, se izračunava ločeno za obratovanje kopališča v zimskem času in v poletnem času.
(2) V zimskem času se največje dovoljeno število obiskovalcev izračuna tako, da se številu obiskovalcev dvoranskega kopališča prišteje 1/4 predvidenega števila kopalcev kopalnih površin bazenskega kopališča na prostem, pri tem pa je faktor dopolnilne ponudbe iz 37. člena tega pravilnika vedno le 1.
(3) V poletnem času se največje dovoljeno število obiskovalcev izračuna tako, da se uporabi velikost celotne kopalne površine dela kopališča na prostem. Pri tem se uporabi faktor dopolnilne ponudbe, določen v 37. členu tega pravilnika.

2. Naravna kopališča

39. člen

Na naravnih kopališčih ni omejitve največjega dovoljenega števila kopalcev. Za ustrezno zasedenost naravnega kopališča se šteje, če ima vsak obiskovalec za sončenje, sprostitev in počitek na voljo najmanj 7 m2. Če odgovorna oseba na kopališču ugotovi, da je število obiskovalcev večje, mora prilagoditi varnostne ukrepe v skladu s predpisom o organizacijskih ukrepih za varstvo pred utopitvami.

IV. NAMESTITEV OPREME IN SREDSTEV ZA REŠEVANJE IZ VODE

40. člen

Vsako kopališče mora biti opremljeno s predpisanimi znaki o nevarnostih in obveznostih, prepovedih ter obvestilih, ki morajo biti nameščeni v skladu s predpisom, ki ureja kopališke znake in njihovo namestitev.

41. člen

Sredstva za prvo pomoč morajo biti v prostoru za prvo pomoč oziroma na mestih, od koder reševalec iz vode opazuje kopalne površine in bazensko ploščad.

42. člen

Oprema in sredstva za reševanje iz vode, ki so določeni s predpisom o organizacijskih ukrepih za varstvo pred utopitvami, morajo biti na kopališču razmeščeni ob kopalnih površinah.

43. člen

(1) Ob bazenih za plavalce mora biti na sredini vsake daljše stranice en reševalni obroč oziroma reševalna žoga s 15 m vrvi na stojalu ali steni.
(2) Ob prehodih globine vode, med delom bazena za neplavalce oziroma plavalce ter ob drugih nevarnih mestih mora biti poleg reševalnega obroča tudi reševalna žrd
(3) Ob bazenih nepravilnih oblik mora biti po en reševalni obroč na vsakih 25 m obodne linije bazena.
(4) V majhnih bazenskih kopališčih, kjer bazen ni širši od 10 m, mora biti najmanj na eni od daljših stranic reševalni obroč ali reševalna žrd, dolga 3 m.
(5) Reševalna sredstva iz tega člena niso obvezna ob bazenih do globine 1,35 m

44. člen

(1) Na naravnih kopališčih mora biti na vsakih 50 m obale ob njej nameščen reševalni obroč in vsaj 25 m vrvi. Na vsakih 50 m obale mora imeti kopališče tudi vrv z osmico. Vrv mora biti 10 m daljša od razdalje med obalo in linijo, ki označuje zunanji rob kopališča. Reševalni obroč mora biti nameščen tudi ob mestih pod tobogani, skakalnicami in ob drugih nevarnih mestih.
(2) Na vsakem reševalnem mestu po predpisih o organizacijskih ukrepih za varstvo pred utopitvami mora biti reševalna tuba.
(3) Če je s predpisi o organizacijskih ukrepih za varstvo pred utopitvami določeno, da mora biti na kopališču reševalno plovilo, mora biti le-ta v času obratovanja kopališča na obali oziroma v vodi ob obali.

V. NADZORSTVO

45. člen

(1) Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega pravilnika, z izjemo določb drugega in tretjega odstavka tega člena, opravljajo inšpektorji, pristojni za graditev.
(2) Nadzorstvo nad izvajanjem 10. do 12. člena, 15. do 19. člena, 27. člena, pete alinee 28. člena, 34. člena, 40 člena (znaki iz njihove pristojnosti v skladu s predpisom o organizacijskih ukrepih za varstvo pred utopitvami) ter 41. člena tega pravilnika opravljajo zdravstveni inšpektorji.
(3) Nadzorstvo nad izvajanjem 23. člena, 33. člena, 40. člena (znaki iz njihove pristojnosti v skladu s predpisom o organizacijskih ukrepih za varstvo pred utopitvami) in 42. do 44. člena tega pravilnika opravljajo inšpektorji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

46. člen

Idejni projekti, projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekti za razpis, projekti za izvedbo in projekti izvedenih del, za katerih izdelavo so bile pogodbe sklenjene pred uveljavitvijo tega pravilnika, se izdelajo po pravilniku o varnosti v urejenih kopališčih (Uradni list SRS, št. 33/87), če jim bo najpozneje v dveh letih po uveljavitvi tega pravilnika izdano uporabno dovoljenje.

47. člen

Obstoječa kopališča se morajo uskladiti z določbami tega pravilnika do 30. septembra 2006. Uskladitev ni potrebna s tistimi določbami, ki jih je mogoče izpolniti le na način, da se opravijo gradbena dela, ki presegajo redna vzdrževalna dela po predpisih o graditvi objektov.

22. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-01-93/2005
Ljubljana, dne 14. marca 2006
EVA 2005-2511-0142
Janez Podobnik l.r.
Minister
za okolje in prostor

Soglašam!
Karl Erjavec l.r.
Minister
za obrambo

Soglašam!
dr. Andrej Bručan l.r.
Minister
za zdravje

Pravilnik o razvrstitvi kopališč

2009-04-13T09:26:36Z

PRAVILNIK O RAZVRSTITVI KOPALIŠČ IN ORGANIZACIJSKIH UKREPIH ZA VARSTVO PRED UTOPITVAMI

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa vrste kopališč, red na kopališčih, kopališke znake, opremo in sredstva za reševanje iz vode, organizacijo varstva pred utopitvami, oblačila z oznakami reševalcev iz vode ter postopek pridobitve obratovalnega dovoljenja.

2. člen

(1) Ta pravilnik ne ureja območij kopalnih voda, kjer se ponavadi kopa večje število ljudi in kopanje ni prepovedano, po predpisih o vodah, niti ne ureja območij vodnih površin in priobalnih zemljišč, ki nimajo upravljavca in so nastala neorganizirano, kjer kopanje ni prepovedano in se na njih ponavadi kopa večje število ljudi.
(2) Ta pravilnik ne ureja bazenov s površino vodne kopalne površine (v nadaljnjem besedilu: kopalna površina) do 30 m2, savn, parnih kopeli oziroma kopeli z vročim zrakom in podobnih prostorov, katerih osnovni namen ni plavanje oziroma kopanje.
(3) Določbe 20. člena ter VI. in VII. poglavja tega pravilnika se ne uporabljajo za kopalne bazene v stanovanjskih stavbah oziroma v hotelih in drugih stavbah za nastanitev, če njihova skupna kopalna površina ne presega površine 200 m2 in globina vode v nobenem delu ne presega 1,35 m.

3. člen

Če so zahteve za organizacijo varstva pred utopitvami določene s posebnim predpisom, veljajo zanje tiste zahteve tega pravilnika, ki niso urejene s takim predpisom.

4. člen

(1) Vse priloge, navedene v tem pravilniku, so njegov sestavni del.
(2) Standardi, navedeni v tem pravilniku, se hranijo in so na voljo pri slovenskem nacionalnem organu za standarde.

II. VRSTE KOPALIŠČ

5. člen

(1) Kopališča se delijo na bazenska in naravna kopališča.
(2) Bazenska kopališča so dvoranska kopališča in bazenska kopališča na prostem.
(3) Naravna kopališča so kopališča na morju, kopališča na stoječih vodah in kopališča na tekočih vodah.

6. člen

Kopališča se razvrščajo po skupni velikosti kopalne površine na naslednji način:

a) bazenska:

-----------------------------------------------------------------------------
Vrsta kopališča Bazenska dvoranska Bazenska na prostem
velikost kopalne
površine
-----------------------------------------------------------------------------
majhna od 30 m2 do 500 m2 od 30 m2 do 1.200 m2
srednja nad 500 m2 do 1.000 m2 nad 1.200 m2 do 3.000 m2
velika nad 1.000 m2 nad 3.000 m2
---------------------------------------------------------------------------

b) naravna:

-----------------------------------------------------------------------------
Vrsta kopališča Na morju Na stoječih vodah Na tekočih vodah
velikost kopalne
površine
-----------------------------------------------------------------------------
majhna do 8.000 m2 do 4.000 m2 do 1.500 m2
srednja nad 8.000 m2 nad 4.000 m2 nad 1.500 m2
do 15.000 m2 do 8.000 m2 do 3.000 m2
velika nad 15.000 m2 nad 8.000 m2 nad 3.000 m2
---------------------------------------------------------------------------

7. člen

(1) Kopališča so lahko kombinacije vrst kopališč, določenih v drugem in tretjem odstavku 5. člena oziroma v 6. členu tega pravilnika. Pri navajanju morajo biti upoštevana površinska razmerja posameznih vrst kopališč in temu prilagojen vrstni red navedb.
(2) Kadar je kopališče kombinacija več različnih vrst kopališč, je treba natančno opredeliti območje posamezne vrste kopališča.
(3) Kadar je kopališče kombinacija naravnega in bazenskega kopališča, se pri razvrščanju po velikosti upošteva kriterij, ki velja za bazenska kopališča.

III. RED NA KOPALIŠČU

8. člen

(1) Vsako kopališče mora imeti kopališki red, s katerim določa osnovna pravila, po katerih se morajo ravnati obiskovalci, da bi jim bila zagotovljena varnost in varovanje zdravja. Nameščen mora biti na vidnem mestu zlasti ob vhodu na kopališče.
(2) Kopališki red mora urediti zlasti:
- obratovalni čas kopališča,
- dejavnosti, ki se lahko opravljajo na kopališču ali ob njem,
- način uporabe kopaliških objektov in naprav,
- navodila za zagotovitev reda in varnosti,
- pravila za varovanje zdravja kopalcev,
- obvestila, ki urejajo posebnosti kopališča in niso v nasprotju s prejšnjimi alineami.
(3) Kopališki red mora navajati tudi vse znake in njihove nazive iz IV. poglavja tega pravilnika, uporabljene na kopališču. Prav tako mora določiti, ali je na kopališki ploščadi oziroma v bazenski dvorani obvezna uporaba kopalne garderobe, kap ter možna uporaba obuval.
(4) Kopališki red na naravnih kopališčih mora vsebovati tudi razlago barv zastav, ki so lahko izobešene.

9. člen

Navodila za zagotovitev reda in varnosti morajo vsebovati zlasti naslednja obvestila, opozorila ter prepovedi:
- na kopališče ne smejo osebe, ki so pod vplivom alkohola, mamil ali drugih psihotropnih snovi,
- obiskovalci se morajo ravnati po navodilih kopališkega reda, kopaliških znakih ter navodilih in opozorilih reševalcev iz vode (v nadaljnjem besedilu: reševalec),
- vstop otrok do 7. leta starosti je dovoljen le v spremstvu staršev ali skrbnika, ki odgovarja za varnost otrok na kopališču,
- kopalci se smejo kopati le na površinah, ki so namenjene kopanju, in se ne smejo oddaljevati od obale več kot 150 m na morju, 100 m na stoječih vodah in 30 m na tekočih vodah,
- obiskovalci ne smejo uporabljati naprav in objektov na kopališču v nasprotju s predvideno uporabo oziroma tako, da ogrožajo druge kopalce ali sebe,
- obiskovalci morajo bazene in druge kopališke naprave uporabljati ob upoštevanju svojih sposobnosti,
- reševalec ali redar mora na zaprosilo nuditi pomoč starejšim kopalcem in funkcionalno oviranim osebam, ki se ne počutijo varne pri samostojnem vstopu in izstopu iz vode,
- kopališče brez reševalca; vstop otrok do 12. leta starosti je dovoljen le v spremstvu staršev ali skrbnika, ki odgovarja za varnost otrok na kopališču (velja za kopališča iz tretjega odstavka 2. člena tega pravilnika).

10. člen

Zaradi varovanja zdravja drugih kopalcev na kopališču morajo kopalci upoštevati naslednji pravili:
- pred vstopom v bazensko dvorano ali na bazensko ploščad kopališča na prostem si morajo oprhati telo in razkužiti noge,
- otroci do 3. leta starosti morajo v bazenu obvezno uporabljati kopalke ali kopalne pleničke.

11. člen

(1) V času, ko se bazen za skoke uporablja v drug namen, mora biti pri vhodu na skakalno ploščad nameščen znak prepovedi uporabe naprav za skoke v vodo. Dohodi nanje morajo biti zaprti. Odskočne deske na višini do 1 m morajo biti dvignjene.
(2) Plavanje pod vodo in skakanje v vodo lahko izjemoma dovoli le reševalec za organizirane skupine in v drugih posebnih okoliščinah.

12. člen

(1) Naravna kopališča in bazenska kopališča na prostem morajo prilagajati svoj obratovalni čas zunanjim (vremenskim) razmeram.
(2) Če odgovorna oseba upravljavca naravnega kopališča oceni, da je kopanje nevarno, mora izobesiti rdečo zastavo iz prvega odstavka 13. člena tega pravilnika.

13. člen

(1) Naravna kopališča morajo imeti v času kopalne sezone izobešeno ustrezno zastavo:
- rdeča zastava opozarja, da je kopališče zaprto,
- rumena zastava opozarja, da je varnost na kopališču omejena in da se ni priporočljivo oddaljevati od obale,
- bela zastava sporoča, da kopališče obratuje in ni posebnih nevarnosti.
(2) Varnost na kopališču je omejena ob povečanem valovanju, povečani onesnaženosti vode, močnejšem vetru, povečani kalnosti vode, kadar hitrost toka presega 0,3 m/s in v drugih podobnih razmerah.
(3) Krajši rob zastave mora biti dolg najmanj 0,75 m. Razmerje med dolžino in širino zastave mora biti najmanj 2:1.
(4) Drog z zastavo mora biti nameščen vzdolž obale kopališča vsakih 200 m. Višina droga ne sme biti manjša od 5 m.

IV. KOPALIŠKI ZNAKI

14. člen

(1) Vsako kopališče mora biti opremljeno s predpisanimi znaki za nevarnosti in obveznosti, prepovedi ter opozorila oziroma obvestila, ki so jih obiskovalci kopališča dolžni upoštevati. Namestitev ustreznega znaka je obvezna povsod tam, kjer se pojavi kateri od primerov, naštetih v 15. do 17. členu tega pravilnika.
(2) Krajša stranica vsakega znaka mora biti dolga najmanj 40 cm, razen na majhnih bazenskih kopališčih, kjer mora biti dolga najmanj 30 cm.

15. člen

Znaki za nevarnosti in obveznosti so:
1. "Za plavalce"
označuje vodne površine za plavalce; postavljen mora biti na sredino obeh daljših stranic bazena, namenjenega plavalcem, na naravnem kopališču pa na obali vodne površine za plavalce (znak št. 1 v prilogi 1).
2. "Za neplavalce"
označuje vodne površine za neplavalce; postavljen mora biti na sredino obeh daljših stranic bazena, namenjenega neplavalcem, na naravnem kopališču pa na obali vodne površine, namenjene neplavalcem (znak št. 2 v prilogi 1).
3. "Za otroke"
označuje vodne površine, namenjene otrokom; postavljen mora biti na sredino obeh daljših stranic bazena, namenjenega otrokom, na naravnem kopališču pa na obali vodne površine, namenjene otrokom (znak št. 3 v prilogi 1).
4. "Obvezno razkuževanje nog"
označuje obveznost razkuževanja nog; postavljen mora biti ob bazenčku ali sistemu bočnih prh za razkuževanje nog (znak št. 4 v prilogi 1).
5. "Obvezno prhanje"
označuje obveznost prhanja; postavljen mora biti pred prostori oziroma površinami s prhami pri vhodu(-ih) v bazensko dvorano ali na bazensko ploščad (znak št. 5 v prilogi 1).
6. "Obvezna smer"
označuje obvezno smer gibanja; znak mora biti postavljen tako, da je razvidno, po kateri poti mora iti obiskovalec kopališča (znak št. 6 v prilogi 1).
7. "Dovoljeni položaji pri spuščanju po toboganu"
označuje položaje, ki so dovoljeni pri spuščanju po toboganu; postavljen mora biti ob pristopu k toboganu oziroma na mestu spusta po toboganu (znak št. 7 v prilogi 1).

16. člen

Znaki prepovedi so:
1. "Prepoved hoje v obuvalu"
označuje mesto, od koder je dovoljena le hoja brez obuvala oziroma z obuvalom, ki se uporablja na bazenski ploščadi; postavljen mora biti na prehodu iz slačilnic v prostor z garderobnimi omaricami (znak št. 8 v prilogi 1).
2. "Prepoved vstopa živalim"
določa, da vstop živalim na kopališče ni dovoljen; znak mora biti postavljen ob vhodu na kopališče (znak št. 9 v prilogi 1).
3. "Prepoved igre z žogo"
označuje mesta, kjer je igranje z žogo prepovedano; če je igranje z žogo prepovedano na celotnem območju kopališča, mora biti znak nameščen ob vhodu na kopališče (znak št. 10 v prilogi 1).
4. "Prepoved skakanja v vodo"
označuje mesta, kjer je skakanje v vodo prepovedano; postavljen mora biti pred območjem, kjer je skakanje v vodo prepovedano; če je skakanje v vodo prepovedano na celotnem kopališču, mora biti znak nameščen ob vhodu na kopališče (znak št. 11 v prilogi 1).
5. "Prepoved plavanja pod vodo"
označuje vodno površino, kjer je plavanje pod vodo prepovedano; postavljen mora biti pred vodno površino kjer je plavanje pod vodo prepovedano; če je plavanje pod vodo prepovedano na celotnem kopališču, mora biti znak nameščen ob vhodu na kopališče (znak št. 12 v prilogi 1).

17. člen

Znaki za opozorila oziroma obvestila so:
1. "Globina vode"
označuje globino vode v metrih; postavljen mora biti na sredino obeh daljših stranic bazena oziroma na bregu vode ter na mestih, namenjenih skakanju v vodo (znak št. 13 v prilogi 1).
2. "Sprememba globine vode"
označuje prehod iz ene globine v drugo, če ta prehod ni položen; postavljen mora biti 1 m pred prehodom globine 1,35 m v večjo globino (znak št. 14 v prilogi 1).
3. "Prostor za prvo pomoč"
označuje zaprt prostor, kjer se nudi prva pomoč; nameščen je na vrata ali ob vhodu v prostor (znak št. 15 v prilogi 1).
4. "Prostor za reševalca iz vode"
označuje zaprt prostor za reševalca(-e) iz vode; nameščen je na vrata ali ob vhodu v prostor (znak št. 16 v prilogi 1).
5. »POZOR - kopališče brez reševalca«
označuje kopališče, ki v skladu z določbami tega pravilnika nima reševalca (znak se oblikuje v skladu z drugim odstavkom 18. člena tega pravilnika)

18. člen

(1) Osnovna pravila grafičnega oblikovanja znakov1 so določena v prilogi 1 tega pravilnika.
(2) Uporabljajo se lahko tudi drugi znaki, ki povečujejo stopnjo varnosti na kopališčih, pri čemer je treba uporabiti oblikovne rešitve, določene v prilogi 1 tega pravilnika.
(3) Kadar znaki vključujejo tudi besedilo, mora biti le-to v slovenskem jeziku, na območju, kjer živijo narodnostne manjšine, pa mora biti besedilo tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku. Upravljavec lahko na znakih uporabi napise v največ štirih jezikih.

V. OPREMA IN SREDSTVA ZA REŠEVANJE IZ VODE

19. člen

(1) Upravljavec kopališča mora v času obratovanja zagotoviti vse potrebno za varstvo pred utopitvami in za preprečitev poškodb.
(2) Če ima kopališče več kot enega reševalca, morajo imeti reševalci v času opravljanja svojih nalog stalno radijsko ali telefonsko zvezo z drugimi reševalci.

20. člen

(1) Vsako kopališče mora imeti naslednjo opremo, ki omogoča varno in učinkovito reševanje iz vode ter komunikacijo s policijo, zdravstveno službo in centrom za obveščanje:
- reševalne žoge ali reševalne obroče,
- reševalne žrdi,
- piščalke,
- telefonsko ali radijsko zvezo.
(2) Naravno kopališče mora imeti poleg opreme iz prejšnjega odstavka tudi reševalne tube, megafon in opremo za prosto potapljanje.
(3) Kopališče na morju mora imeti poleg opreme iz prvega in drugega odstavka tega člena tudi možnost komunikacije z Upravo Republike Slovenije za pomorstvo.

21. člen

Kopališča na morju in stoječih vodah morajo imeti poleg opreme, določene v prejšnjem členu, tudi:
- reševalne vrvi z osmico,
- reševalne deske ali blazine in
- reševalna plovila, kadar je ločitvena linija kopalne površine oddaljena od obale več kot 50 m.
22. člen
Vsa naravna kopališča morajo imeti tudi eno kratko neoprensko obleko.

23. člen

Na kopališču morajo biti oprema in sredstva za prvo pomoč v skladu s predpisi o opremi in sredstvih za dajanje prve pomoči.

VI. ORGANIZACIJA VARSTVA PRED UTOPITVAMI

24. člen

(1) Na kopališčih je za varnost pred utopitvijo odgovoren reševalec, katerega naloge so vzdrževanje reda v skladu s kopališkim redom, reševanje iz vode in dajanje prve pomoči.
(2) Vzdrževanje reda v skladu s predpisi in kopališkim redom ter odpravljanje vzrokov, ki bi lahko privedli do nastanka nevarnosti za obiskovalce, lahko opravlja tudi redar. Redar mora imeti stalno telefonsko zvezo z reševalcem. Redar mora imeti na zunanjem kosu oblačila vidno oznako »REDAR«.
(3) Kadar prva pomoč ne zadošča, mora upravljavec zagotoviti, da je o dogodku takoj obveščena usposobljena zdravstvena organizacija.

25. člen

(1) Reševalec opravlja naslednje naloge s področja varnosti na kopališču:
- neprekinjeno opazuje kopalne površine in bazensko ploščad,
- odpravlja vzroke, ki bi lahko privedli do nastanka nevarnosti za obiskovalce,
- rešuje iz vode,
- daje prvo pomoč,
- vzdržuje red v skladu s predpisi in kopališkim redom na kopališču.
(2) Reševalec v času, ko je odgovoren za opazovanje kopalne površine, ne sme opravljati drugih nalog.
(3) Število reševalcev na kopališču se določi glede na potrebno število mest opazovanja v skladu s 27. členom in z upoštevanjem dodatnih meril iz 29. člena tega pravilnika.

26. člen

Reševalec ima pravico, da:
- ugotovi istovetnost kopalca ali obiskovalca, ki krši določbe predpisov o varstvu pred utopitvami, in ga prijavi pristojnemu inšpekcijskemu organu ali policiji,
- prepove uporabo objektov in naprav za kopanje osebi, ki s svojim ravnanjem očitno ogroža lastno varnost ali varnost drugih,
- zahteva, da kopališče zapusti oseba, ki kljub opozorilom ogroža varnost in krši kopališki red.

27. člen

(1) Mesto opazovanja mora biti na kraju, od koder je dobro vidno celotno opazovano območje, še zlasti nevarna mesta. Nevarna mesta so vse tiste vodne površine, ob katerih mora biti nameščen znak iz druge točke 17. člena tega pravilnika.
(2) Mesto opazovanja mora biti postavljeno tako, da reševalec ni zaslepljen zaradi stalnega vira svetlobe. V odprtih bazenih in naravnih kopališčih mora biti mesto opazovanja zaščiteno pred sončnim sevanjem.
(3) Če iz sobe za reševalca ni pregleda nad vso kopalno površino, mora imeti kopališče dodatna mesta za opazovanje kopalne površine.
(4) Področje, ki ga mora opazovati posamezen reševalec, je odvisno od tega, kako visoko nad gladino vode je opazovališče. Polmer opazovanega področja je določen s tabelo:

+-------------------+-----------------+
|Višina opazovališča|Polmer opazovanja|
| (višina sedišča) | |
| | |
+-------------------+-----------------+
| od 2,0 m do 2,5 m | do 40 m |
| | |
+-------------------+-----------------+
| od 2,5 m do 5 m | do 60 m |
| | |
+-------------------+-----------------+
| od 5 m | do 100 m |
| | |
+-------------------+-----------------+

(5) Ne glede na prejšnji odstavek se šteje, da je polmer opazovanja 100 m, kadar je mesto opazovanja na plovilu.
(6) Polmer opazovanja se zmanjša za polovico, če je na področju opazovanja nevarno mesto iz prvega odstavka tega člena.
(7) Kot opazovanja reševalca sme biti največ 180°.

28. člen

(1) Redar mora biti prisoten pri vsaki vodni atrakciji (npr. tobogani, plezala nad vodo, naprave za skoke v vodo) med njenim obratovanjem.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko za vzdrževanje reda skrbi le en redar, če:
- sta dve vodni atrakciji med seboj oddaljeni manj kot 6 m in je omogočen celovit pregled pri njuni uporabi ali
- globina vode v bazenu ne presega 0,6 m.

29. člen

(1) Majhna bazenska kopališča morajo imeti enega reševalca.
(2) Na srednjih in velikih kopališčih se število reševalcev določi tako, da se reševalcem na mestih opazovanja iz 27. člena tega pravilnika doda en reševalec.
(3) Kadar je kopalcev na naravnem kopališču več, kot je ustrezno število obiskovalcev, določeno v predpisu, ki ureja tehnične ukrepe na kopališčih, se meje opazovalnih razdalj za reševalce zmanjšajo za 1/3, ustrezno pa je treba povečati število reševalcev.
(4) Dodatni reševalci, ki so na kopališču, a ne opravljajo nalog opazovanja iz prve alinee prvega odstavka 25. člena tega pravilnika, opravljajo naloge dajanja prve pomoči, nadzorujejo spoštovanje kopališkega reda na suhih površinah kopališča in zamenjujejo reševalce na opazovalnih mestih.

30. člen

(1) Če naloge s področja varnosti na kopališču opravlja samo en reševalec, lahko svoje naloge opravlja neprekinjeno največ 10 ur.
(2) Če naloge s področja varnosti na kopališču opravljata dva ali več reševalcev, morajo reševalci mesta opazovanja menjavati vsaj na 2 uri.
(3) Če je na kopališču več reševalcev, upravljavec enega od njih določi za vodjo. Vodja reševalcev usmerja delo reševalcev in redarjev ter izpolnjuje in podpisuje dnevnik dela reševalcev.

31. člen

Na naravnih kopališčih morajo biti reševalci v času kopalne sezone v dnevnem obratovalnem času prisotni tudi, ko je razobešena rdeča zastava. Če je na priobalnih zemljiščih v času izobešene rdeče zastave dosežena ali presežena več kot polovica ustrezne zasedenosti naravnega kopališča, mora delovati celotna služba reševalcev. Če je zasedenost manjša od polovične, mora opravljati naloge iz 25. člena tega pravilnika vsaj desetina reševalcev.

32. člen

(1) Pri fizioterapiji (hidroterapiji) za varnost vadečih neposredno odgovarja voditelj vadbe.
(2) Pri kopališki animaciji v vodi za varnost vadečih odgovarjajo strokovno usposobljeni kopališki animatorji.
(3) Pri organiziranju športnih dejavnosti se upoštevajo predpisi o ukrepih za varstvo pred utopitvami pri organiziranih športnih dejavnostih.

33. člen

(1) Pred izvajanjem aktivnosti iz prejšnjega člena se morajo vodje izvajanja teh aktivnosti vpisati v dnevnik dela reševalcev z imenom in priimkom, strokovno usposobljenostjo in podpisom.
(2) Če se aktivnosti iz prejšnjega člena izvajajo brez prisotnosti reševalca, morajo imeti udeleženci med izvajanjem aktivnosti dostop do opreme iz 26. člena zakona o varstvu pred utopitvami (Uradni list RS, št. 44/00).

34. člen

(1) Reševalec je dolžan opozoriti upravljavca kopališča, če bi bilo treba zaradi higienskih razlogov, vremenskih razmer ali zaradi varnosti uporabo vodnih površin ali posameznih objektov in naprav kopališča zapreti oziroma prepovedati uporabo posameznih kopaliških naprav. Če upravljavec kopališča ne upošteva utemeljenega opozorila reševalca, v celoti prevzame odgovornost iz prvega odstavka 24. člena tega pravilnika. Reševalec je opozorilo dolžan zapisati v dnevnik dela reševalcev.
(2) Reševalec je dolžan upravljavca kopališča opozoriti na napake, okvare ali onesnaženje, ki bi lahko ogrozili varnost uporabnikov kopališča, in je opozorilo dolžan zapisati v dnevnik dela reševalcev.
(3) Odgovorna oseba upravljavca je dolžna nenehno spremljati število obiskovalcev kopališča ter paziti, da zmogljivost kopališča ni presežena, oziroma o zasedenosti naravnega kopališča, ki presega ustrezno, obvestiti vodjo reševalcev.

35. člen

(1) Reševalec oziroma vodja reševalcev mora voditi dnevnik dela reševalcev z vsebino iz priloge 2 tega pravilnika.
(2) Dnevnik reševalcev mora upravljavec hraniti najmanj tri leta. Dnevnik tekočega leta mora biti shranjen v sobi za reševalca in mora biti na voljo pristojnim inšpektorjem.
(3) Enkrat na leto, do konca januarja, morajo reševalci izdelati zbirno letno poročilo dela reševalcev in ga izročiti upravljavcu kopališča, ki ga mora hraniti najmanj tri leta in mora biti na voljo pristojnim inšpektorjem. Upravljavec mora en izvod zbirnega letnega poročila poslati Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje najpozneje do 15. februarja naslednjega leta.

VII. OBLAČILA IN OZNAKE REŠEVALCEV IZ VODE

36. člen

(1) V času, ko reševalec opravlja naloge iz 24. člena tega pravilnika, mora nositi uniformo, ki jo sestavljajo:
- oranžna majica s kratkimi rokavi ali brez rokavov, ki ima na hrbtu velik znak reševalca iz vode, na desnem rokavu ter na levi strani prsi pa majhen znak reševalca iz vode,
- oranžne hlače, kratke ali dolge, z majhnim znakom reševalca iz vode spredaj levo pod pasom in na desnem boku,
- oranžne kopalke (moške oziroma ženske) z majhnim znakom reševalca iz vode levo spredaj,
- oranžna čepica s senčnikom in znakom reševalca iz vode na obeh bočnih straneh,
- oranžen trak, širok vsaj 12 cm, z znakom reševalca iz vode, ki se namesti na levi rokav, kadar je reševalec v oblačilih z dolgimi rokavi.
(2) Upravljavec kopališča mora ob zaposlitvi reševalca zagotoviti tista oblačila iz prvega odstavka tega člena, ki so potrebna za opravljanje nalog glede na vrsto in značilnosti kopališča. Reševalec sme prosto izbirati posamezne kose uniforme, ki jih nosi v času opravljanja nalog.
(3) Vsi položaji znakov so opisani s perspektive osebe, ki je oblečena v uniformo.

37. člen

Reševalec lahko nosi tudi dodatni oblačili, ki sestavljata uniformo:
- oranžen brezrokavnik z velikim znakom reševalca iz vode na hrbtu ter z majhnim znakom reševalca iz vode na levi strani prsi,
- kratko oranžno vetrovko z velikim znakom reševalca iz vode na hrbtu ter z majhnim znakom reševalca iz vode na desnem rokavu in na levi strani prsi.

38. člen

Oblikovna določila uniforme reševalca in znak reševalca iz vode so določeni v prilogi 1 tega pravilnika.

VIII. IZDAJA OBRATOVALNEGA DOVOLJENJA

39. člen

Obratovalno dovoljenje se izda za dobo enega leta.

40. člen

Vlogi za prvo izdajo obratovalnega dovoljenja, naslovljeni na Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, je treba priložiti:
- uporabno dovoljenje po zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02),
- izpisek iz sodnega registra oziroma iz evidence pri pristojni davčni upravi iz 21. člena zakona o varstvu pred utopitvami, ki ne sme biti starejši od treh mesecev,
- kopališki red,
- poročilo o posebnem strokovno tehničnem pregledu.

41. člen

Vlogi za naslednje izdaje obratovalnega dovoljenja je treba priložiti:
- pisno izjavo, da se objekt kopališča, ki mu je bilo izdano uporabno dovoljenje in je že bilo priloženo k prvi vlogi za izdajo obratovalnega dovoljenja, ni tako spremenil, da bi bilo po zakonu o graditvi objektov treba izdati novo uporabno dovoljenje,
- izpisek iz sodnega registra oziroma iz evidence pri pristojni davčni upravi iz 21. člena zakona o varstvu pred utopitvami, ki ne sme biti starejši od treh mesecev,
- kopališki red ali izjavo, da se ta ni spremenil,
- poročilo o posebnem strokovno tehničnem pregledu.

IX. POSEBEN STROKOVNO TEHNIČNI PREGLED

42. člen

Poseben strokovno tehnični pregled iz prvega oziroma drugega odstavka 22. člena Zakona o varstvu pred utopitvami izvede upravljavec. O izvedenem pregledu sestavi poročilo, ki mora vsebovati elemente, navedene v prilogi 3 tega pravilnika. Poročilo mora upravljavec hraniti najmanj tri leta in mora biti na voljo pristojnim inšpektorjem.

X. NADZORSTVO

43. člen

(1) Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega pravilnika, z izjemo določb drugega odstavka tega člena, izvajajo inšpektorji, pristojni za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Nadzorstvo nad izvajanjem pete alinee drugega odstavka 8. člena, 10. člena, 4., 5. in 6. točke 15. člena, 1. in 2. točke 16. člena, 3. točke 17. člena ter 23. člena tega pravilnika izvajajo zdravstveni inšpektorji.

XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

44. člen

(1) Veljavnost obratovalnih dovoljenj, izdanih pred uveljavitvijo tega pravilnika, poteče najpozneje 15. junija 2004.
(2) Upravljavci kopališč morajo kopališki red in kopališke znake uskladiti z določbami tega pravilnika do 1. januarja 2004.

45. člen

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o varnosti v urejenih kopališčih (Uradni list SRS, št. 33/87).

46. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-01-93/2005
Ljubljana, dne 31. januarja 2006
EVA 2005-2511-0143
Priloga 3: Bazenska kopališča; Naravna kopališča
Janez Podobnik l.r.
Minister
za okolje in prostor

Soglašam!
Karl Erjavec l.r.
Minister
za obrambo

Soglašam!
dr. Milan Zver l.r.
Minister
za šolstvo

Soglašam!
Andrej Bručan l.r.
Minister
za zdravje